Napadi tesnobe so skrajno neprijetni, še posebej, kadar nam nemirne misli preprečujejo, da bi nemoteno opravljali vsakdanje obveznosti. Naše misli se zapolnijo s stresom, ti občutki pa se nato prenesejo na celotno telo in povzročijo še večjo zmedo.
Ob različnih oblikah strokovne medicinske pomoči, ki so nam na voljo, bi se morali ob takšnih priložnostih zateči tudi k Nebeškemu zdravniku in ga prositi, naj nam pomaga olajšati naše tesnobne duše.
Za vas smo izbrali nekaj molitev, ki so bile mnogim ljudem v pomoč sredi najhujših napadov tesnobe.
Sveta Brigita,
bila si žena miru.
Kjer so vladali spori, si prinašala sožitje.
Kjer je vladala tema, si prinašala luč.
Kjer je vladal obup, si prinašala upanje.
Naj ogrinjalo tvojega miru prekrije vse, ki jih navdajajo skrbi in tesnoba,
in naj se mir globoko ukorenini v naša srce in naš svet.
Navdihuj nas, da bomo ravnali pravično in v čast vsem Božjim delom.
Brigita, bila si glas ranjenim in izčrpanim.
Okrepi tisto, kar je v nas šibkega.
Umiri nas v spokoj, ki pomirja in prisluhne.
Naj vsak dan rastemo v večjo celost uma, telesa in duha.
O Gospod, na priprošnjo sv. Ludvika Martina privzdigni vse, ki trpijo zaradi depresije, tesnobe, demence in drugih duševnih težav, ter jih iz temin duha privedi v Svojo svetlo luč.
Naj te nič ne zmoti,
naj te nič ne prestraši,
vse stvari bodo minile:
Bog pa se nikoli ne spremeni.
S potrpežljivostjo lahko dosežemo vse,
kdor ima Boga, mu nič ne manjka;
že sam Bog zadošča za vse drugo.
Srce Marije, Božje Matere, naše Matere, Srce, tako podobno Jezusovemu Srcu, vedno sočutno do naših stisk,—otajaj naša ledena srca, naj postanejo bolj podobna Jezusovemu. Bodi pot, ki vodi proti Jezusu; bodi kanal, po katerem lahko prejmemo vse milosti, ki jih potrebujemo za svoje zveličanje.
Bodi nam pomoč v potrebi, naša tolažba v stiski, naša moč v skušnjavi, naše zavetje v preganjanju, naša pomoč v nevarnostih; predvsem pa v naših zadnjih življenjskih bojih, v naši smrtni uri.
Kako velika je sladkost tvojega Srca, nebeška Mati, in sila tvoje moči z Jezusovim Srcem, ki nam ponuja varno zavetje v izviru same milosti, da bi se nekega dne lahko združili s teboj v raju in na vekov veke častili Presveto Jezusovo Srce. Amen.
O Gospod moj Bog, bodi ob meni. O moj Bog, hiti mi na pomoč, kajti v meni se porajajo različne misli in veliki strahovi, ki napadajo mojo dušo. Kako naj se jim izognem brez posledic? Kako naj jih preženem?
"Stopal bom pred teboj," govori Gospod, "in na zemlji bom ponižal velike. Odprl bom vrata ječ in vam razodel prikrite skrivnosti."
Stori tako, kot govoriš, Gospod, in naj vse zle misli zletijo stran od tvojega obličja. To je moje upanje in moja edina tolažba — da bi poletel k tebi v vsaki stiski, ti zaupal in te klical iz globin svojega srca ter potrpežljivo čakal na tvojo tolažbo.
Moj Gospod in moj Bog: v tvoje roke izročam svojo preteklost, sedanjost in prihodnost, vse, kar je neznatno in kar je veličastno, vse, kar se zdi malo in kar se zdi veliko, vse minljive in večne stvari.
Sv. Jožefmarija je svojega prijatelja prosil, naj moli to molitev, ob tem pa zapisal: "In potem naj te nič več ne skrbi."
Oče, v tvoje roke izročam svojega duha. Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo. Sprejmi mojo dušo, ljubi Jezus, v svoje sveto varstvo. Ohrani jo pred vsemi mislimi, ki niso tebi po volji. Naj se zjutraj zbudim poživljen, očiščen in okrepljen—sposoben in voljan, da si prizadevam za svoje zveličanje in tvoje milostne namene, ki jih imaš z menoj in drugimi v odnosu do sebe. Amen.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
