Ko molimo, Boga večkrat vprašamo: "Kaj je tvoja vizija za moje življenje?" Božja vizija za naše življenje je v resnici precej preprosta, kot pravi Schmitz: Biti svetnik.
Svetnik je nekdo, ki Bogu vedno znova reče "da". To pa ne pomeni, da se moramo vsak dan postiti, vso noč moliti, biti veliki junaki. To pomeni le, da izvršujemo Božjo voljo.
To seveda ni vedno lahko. Včasih tudi pademo in nam spodleti. Bogu velikokrat rečemo tudi "ne". Če po padcu vstanemo, priznamo svoje napake, Bogu ponovno odgovorimo z "da".
Si Bog želi, da sem duhovnik, redovnica, mož, oče, žena, mati? Kaj od tega?
Bog nas kliče h krepostnosti. Ne glede na to, katero vlogo bomo opravljali. Ni treba čakati, da nam pokaže našo pot, v tem trenutku je dovolj, da smo krepostni in Bogu odgovarjamo z "da" tudi v majhnih dejanjih.
Izberemo lahko na primer eno krepost. Razmislimo, katero je tisto področje, v katerem naše ravnanje ni v skladu z Božjim poslanstvom. Razmislimo, kje moramo rasti. Morda v blagosti, ponižnosti, vztrajnosti, dobrodelnosti, odločnosti, čistosti, pravičnosti, zmernosti, razsodnosti ...
Nekateri ljudje si vsak teden izberejo drugo krepost in se trudijo, da se v njej izpopolnjujejo. Lahko si tudi sami naredimo tak načrt.
Pomembno je tudi, da molimo. Vedno in večkrat molimo. Če postajamo ljudje molitve, postajamo ljudje, kakršne si Bog želi.
V obdobju razločevanja, kaj si Bog želi za nas, moramo sprejeti določene odločitve. Včasih nas je odločitev strah, ker ne želimo zgrešiti. S tem naredimo le še slabše, saj čakamo, da bi se odločili, dokler ne pride trenutek, ko moramo narediti zares veliko odločitev.
To pa je, kot pravi Mike, slab čas za odločanje. Namesto tega delajmo manjše odločitve, ki jih je lažje popraviti. Delajmo majhne odločitve, ocenjujmo, do kam smo prišli, popravimo napako, če je to potrebno, in se ponovno odločimo.
Več o poklicanosti si lahko pogledate v tem videoposnetku: