Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Zgodba 21-letne Samanthe Rodriguez iz mesta Orlando na Floridi je zgodba o pogumu in nesebični ljubezni do svojih bratov in sester. Po tragični izgubi staršev je pri zgolj 17 letih, ko bi morala uživati v najstniškem življenju, prevzela skrb za svoje štiri sestre in brata.
Družina se je s prvo težko preizkušnjo soočila leta 2013, ko je zaradi raka na materničnem vratu življenje izgubila mama Lisa. Tri leta pozneje je po bitki z rakom umrl še oče Aleksander.
Samantha je v času njune bolezni pustila šolo, da bi lahko nesebično skrbela zanju. Tudi v najtežjih trenutkih je ostala močna, saj je vedela, da njeni sorojenci potrebujejo nekoga, ki jim bo stal ob strani, jih usmerjal in dal vedeti, da bo tudi v težkih časih vse v redu. "Že od začetka sem vedela, da bom poskrbela zanje," pravi. "Poskušam jim dati ljubezen in podporo, ki ju potrebujejo."
Ker Samantha ob smrti očeta še ni bila polnoletna, je uradna skrbnica Rodriguezovih otrok postala njihova babica Lourdes Navarro. Ta zaradi artritisa in jezikovnih preprek – govori namreč samo špansko – vnukom ni mogla pomagati v tolikšni meri, kot bi si želela, zato je najstarejši vnukinji že takrat dala pooblastilo, da poskrbi za nujne zadeve.
Sedaj je Samantha že polnoletna in si prizadeva, da bi tudi uradno postala skrbnica 17-letne Milagros, 15-letne Brende, 13-letnega Michaela, 9-letne Belle in 7-letne Destiny.
Svoje dneve opisuje kot zelo razburkane. Razpeta je med gospodinjskimi opravili, prevažanjem otrok v šolo in na dejavnosti ter številnimi sestanki. Poleg tega družino preživlja z delom natakarice in uspešno nadaljuje šolanje, ki ga je opustila med boleznijo staršev. Načrtuje, da bo po končanem kolidžu izobraževanje nadaljevala na fakulteti.
Njen največji strah je, da za svoje sorojence ne bi zmogla finančno poskrbeti. "Rada bi jim nudila vse, kar si zaslužijo, hkrati pa se želim prepričati, da delam prave stvari za našo prihodnost."
Pravi, da se še vedno sooča z začudenimi in nejevernimi pogledi iz okolice, kako pri teh letih zmore vse to, a si ne dovoli, da bi ji negativne opazke prišle do živega. Hkrati pa poudarja, da jim številni ljudje iz okolice pomagajo s finančnimi sredstvi.
Odraščanje sester in brata jo postavlja pred vedno nove izzive. "Želijo delati po svoje in sproti se učim, kako se pogovarjati z njimi kot prijatelj in starš hkrati. Začeli bodo sprejemati lastne odločitve. Poskušam jih razumeti, saj sem bila nekoč v podobnem položaju. Vem, da si želijo hitro odrasti, hkrati pa hočem, da se osredotočijo na šolo. Pravim jim, naj odgovornost prepustijo meni in naj bodo otroci, dokler so lahko."
Moč za številne izzive Samantha črpa iz spominov na starše. Od njih se je naučila številnih življenjskih modrosti. "Pokazali so nam, naj ničesar ne jemljemo kot nekaj samoumevnega. Edino, kar je na koncu resnično pomembno, so družina, ljubezen in podpora."
Veliko časa je preživela predvsem z mamo, za katero pravi, da je bila vedno optimistična in da se želi zgledovati po njej v vseh pogledih. "V vsaki situaciji je ohranila nasmeh na obrazu. Opominja me, naj bom hvaležna v danem trenutku in naj odmislim vse skrbi. Mislim, da mi je prav to dalo potrebno moč. Namesto na negativno se poskušam osredotočati na pozitivno."
