Predstavljamo čudovito pričevanje Antonelle, novopečene matere iz italijanskega mesta Gioie Tauro. Zgodovina njene družine je tesno povezana z nedavnim prihodom salezijancev v to kalabrijsko mesto.
Antonella se je po petih letih zaroke s fantom preselila v Milano, ker je on tam dobil službo. Kmalu potem je z velikim veseljem sprejela novico, da je noseča, a je otrok umrl zaradi številnih poškodb.
Šest mesecev pozneje je znova zanosila. Čutila je nemir, zato je odšla v Gioio Tauro na pogovor k salezijancem, ker je o njih slišala veliko dobrega. V župnišču se je srečala z očetom Pasqualejem Cristianijem.
Zaupala mu je svoje velike strahove ob novi nosečnosti, prejela tolažbo in blagoslov, skupaj s škapulirjem svetega Dominika Savia – najljubšega don Boskovega učenca, poznanega kot "svetnika zibelk", h kateremu se pogosto obračajo pari, ki imajo težave z zanositvijo. K svetniku je molila devetdnevnico.
Gre za majhen škapulir vere in predanosti, narejen po vzoru tistega, ki ga je mladi svetnik nataknil za vrat svoji materi, ki je bila v nosečnosti hudo bolna. Po priprošnji Device Marije je nosečnica čudežno ozdravela in rodila zdravega otroka.
Dominik, ki je umrl še pred dopolnjenim 15. letom, je materi naročil, naj ga posodi vsem, katerih življenje je ogroženo.
Tako je Antonella začela moliti, ne da bi se kdaj ločila od škapulirja, ki ga je prejela.
Ko se je Antonella vrnila v Milano, je na ultrazvoku zopet izvedela slabo novico. Zaradi slabih rezultatov nuhalne svetline je kazalo, da ima otrok vsaj eno od kromosomskih nepravilnosti (trisomijo 13 – Patauov sindrom, 18 – Edwardsov sindrom in 21 – Downov sindrom).
Otroka je zopet priporočila svetemu Dominiku Saviu in se odločila, da ga bo poimenovala po njem.
Ko je naslednjič prišla v bolnišnico na dodatne preiskave, je izvedela, da je zbolela za covidom 19. Zdravniki so ji svetovali, naj splavi, a jih je zavrnila.
Po dveh dneh je ultrazvočni pregled pokazal, da je z otrokom vse v redu. Antonella je še bolj vztrajno molila k svetemu Dominiku v prepričanju, da bo poskrbel za njenega otroka.
Še en Božji znak, ki jo je pomiril, je nastopil, ko ji je partner, ki mu prej še ni razkrila svojih namenov glede imena, predlagal, da bi otroku dala ime Dominik. Antonellina nosečnost se je končala z rojstvom popolnoma zdravega otroka.
Pričevanje se konča takole:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
