Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Griču, na katerem danes stoji cerkev Marijinega oznanjenja v Nazarjah, so domačini nekoč rekli Gradišče. Tja je rad zahajal in se priporočal Mariji ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je bil od mladosti hudo bolan. Nebeško mater je prosil za ozdravljenje in se ji zaobljubil, da bo poromal v Loreto, če usliši njegovo prošnjo.
Loreto je najbolj obiskano italijansko romarsko svetišče. Tam stoji tudi nazareška oz. sveta hiša, kjer je živela sveta družina v Nazaretu, krasijo pa jo reliefni prizori iz Jezusovega in Marijinega življenja.
Škof je sčasoma res ozdravel. Ker zaobljube zaradi različnih dejavnikov ni mogel izpolniti, se je odločil, da bo namesto tega na Gradišču dal postaviti kar kopijo loretske kapele. Pri pridobivanju načrta originalne kapele mu je pomagal jezuit Vincenc Amigon.
Grof Sigismund je škofu Hrenu podaril zemljišče in leta 26. julija 1624 so položili temeljni kamen. Septembra 1628 so kapelo posvetili, ob tem je škof v Marijin oltar vzidal 63 relikvij.
Kapelo so poimenovali Nazaret in po njej je kraj kmalu dobil ime Nazarje. Po pripovedovanjih naj bi se h kapeli zgrinjalo toliko romarjev, da je moral škof Hren v kraju namestiti kar dva duhovnika, ki sta poskrbela za duhovne potrebe vernikov.
Leta 1772 je slikar Franc Jelovšek na zunanjo steno naslikal motiv Marijinega oznanjenja, prav tako je poslikal notranjost. Poslikave so v 19. stoletju nadomestili s podobami slikarja Tomaža Fantonija in so ohranjene vse do danes. Za steno za oltarjem je leta 1896 poskrbel Ivan Bradaško.
Leto pozneje so zamenjali še prvotni oltar in ga 15. avgusta 1897 posvetili loretski Materi Božji. Domačini jo še danes imenujejo Nazarska Kraljica.
Po smrti škofa Hrena so za kapelo začeli skrbeti frančiškani, ki so se tu naselili iz Bosne. Poleg kapele so zgradili cerkev v renesančnem slogu, ki jo je je 25. septembra 1661 posvetil ljubljanski škof Friderik Oton.
Notranjost je opremljena v baročnem slogu. Glavni oltar je posvečen Marijinemu oznanjenju, izdelal ga je Janez Vurnik. Cerkev krasi še šest stranskih oltarjev, na koru pa imajo svoje mesto orgle iz leta 1763.
Samostan so bratje frančiškani začeli graditi leta 1635. Daleč naokrog je bil poznan po hišni lekarni, kot večina drugih samostanov pa se je ponašal še z leta 1752 ustanovljeno veliko knjižnico, ki je bila med drugo svetovno vojno precej poškodovana. Med letoma 1786 in 1941 so frančškani vodili znamenito nazarsko osnovno šolo.
Poleg bratov frančiškanov imajo v Nazarjah samostan tudi sestre klarise. Po skoraj dvestoletni odsotnosti na slovenskih tleh so se klarise leta 1978 vrnile v Nazarje, kjer so jim frančiškani odstopili del vrta s starim opuščenim cvetličnjakom. Do aprila 1979 je bil na tem mestu zgrajen nov samostan klaris. V njem trenutno živi 14 sester.
Glavni vir: spletna stran Župnije Nazarje
