Poletje … Počitnice … Morje, hribi, narava, Medžugorje, čas brez službe, brez hitenja … Čas dopustov in oddiha. Ne samo za družine z otroki, temveč tudi za pare, ki se soočajo s preizkušnjo, ko otroka ni in ni. Dopustniški čas je čas, ki ga preživimo z družino oz. ga zakonca še bolj intenzivno preživita s svojimi otroki. Kaj pa pari, ki smo brez otrok?
Tudi zakonci, ki hrepenijo po potomstvu in jim trenutno to še ni dano, so družina, saj so še kako odprti za novo življenje. Ker sta zakonca brez otrok, preživljata poletni počitniški čas predvsem drug z drugim, lahko tudi s sorodniki, prijatelji, nečaki … Marsikateri par se zelo razveseli, če dobi poleti za nekaj dni v varstvo svoje nečake ali otroke svojih prijateljev.
Bolečina neplodnosti je največja v prvih letih soočanja s to preizkušnjo. Zaradi tega je v tem času tudi boleč pogled na mlade zakonce z otroki. Nekateri pari zato raje načrtujejo poletni dopust v krajih, kjer ni toliko družin z otroki, ali pa v predsezoni oz. posezoni, ko je tudi manj otrok.
Čim več se zakonca pogovarjata o preizkušnji neplodnosti in izražata ter predelujeta čustva in občutke v zvezi s tem, jih prinašata pred Gospoda, hitreje te rane celita. Zato s časom in z leti ni več tako težko biti na dopustu tam, kjer vidiš družine z otroki.
Še več, prav prisotnost zakoncev, ki jima (še) ni dano imeti otrok, je lahko neke vrste pričevanje za zakonce, ki imajo otroke. Da jih spomnijo, kakšen dar je njihov otrok, in da znajo ta dar ceniti.
Modrost oz. milost je videti tudi "pravo sliko" življenja. Navzven še tako idilična družina z otroki, ki jo vidimo na dopustu, ima prav tako svoje male ali velike preizkušnje, boje in težave.
Ob tem niti ne vemo, kaj se v taki nam idilični družini dogaja med štirimi stenami. Zato je milost biti hvaležen za to, da imaš ob sebi moža oz. ženo. Biti sposoben videti to, kar imaš sedaj, kot dar. Obenem pa ohranjati upanje in predvsem zaupanje Vanj, pri katerem je vse mogoče.
To piševa kot zakonca, ki razumeva druge pare v njihovi bolečini soočanja s preizkušnjo neplodnosti, saj sva se sama soočila s tem. Ponavadi naju situacija na dopustu, ko vidiva družine z otroki, "prisili" v pogovor o tej najini preizkušnji. Velikokrat se v vsakdanjem življenju o tem niti ne uspeva pogovarjati.
Zato ni nič narobe, če ravno na dopustu pride na plan ta tema in z njo povezana bolečina. Mogoče je ravno to priložnost, da se še bolj poveževa in razrešiva kakšno vprašanje v zvezi s preizkušnjo neplodnosti oz. z vprašanjem posvojitve. Morda pa ravno na dopustu "spregledava", kje bi bila lahko najina nova pot rodovitnosti v zakonu.
Sicer pa je najin poletni dopustniški čas kar razgiban in se razlikuje iz leta v leto. Če je le mogoče, odideva poleti na Mladifest v Medžugorje, kjer se duhovno okrepiva in lažje izročiva tudi svojo preizkušnjo, ko otroka ni in ni.
Posebej v lepem spominu nama je ostal poletni teden duhovnih počitnic v Strunjanu pred nekaj leti, kjer sva kuhala za otroke, ki so bili tam brez staršev, zato sva se lahko v prostem času veliko družila z njimi. Tako so se med nama in otroki stkale lepe vezi.
Vsako leto pa si vzameva nekaj dni samo za naju na morju in kakšen dan tudi v hribih. Najin čas na morju pa ni samo čas poležavanja na plaži, ampak predvsem aktivno preživljanje časa, kar pomeni, da si rada ogledava razne znamenitosti, okolico, cerkve, bližnje kraje.
Ker je čez leto manj časa za razne obiske prijateljev in sorodnikov, to izkoristiva tudi v poletnem počitniškem času. Čas dopusta naj bi bil čas sprostitve in veselja. Kako narobe bi bilo, če bi kot par brez otrok "čakala" na najino srečo in na najin čas veselja ter sprostitve do tistega dne, ko (in če) bi dobila otroka.
Raje živiva, ljubiva in se veseliva življenja sedaj. Tudi v poletnih počitniških dneh – čeprav (zaenkrat) brez otrok. Bodiva hvaležna za ta trenutek, ki nama je dan. Morda bodo v prihodnje takšni dnevi precej drugačni – morda bodo v troje.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
