Duhovnik in profesor ugiba, kaj se morda dogaja v zakulisju
Ali sodite med tiste ljudi, ki zamudijo na vsak sestanek? Ali vedno deset in več minut prepozno pridete k maši, na zmenek ali na kosilo s prijatelji – je morda celo tako hudo, da vam ljudje že govorijo, kako boste zamudili lasten pogreb? Kaj se vendar dogaja?
Strategija
Duhovnik Leonard Salutati, teolog ind profesor socialne etike na Teološki fakulteti osrednje Italije v Firencah je malce osvetlil ta problem.
Prof. Salutati pojasnjuje:
Psihologija preučuje pojav kroničnega zamujanja in prepoznava različne podzavestne izvore tovrstnega vedenja: to je lahko posledica motenj, lahko je tudi pomembno sporočilo, namenjeno drugi osebi, lahko pa zamujanje povzroča težava, ki jo skrivamo celo sami pred sabo. V tem smislu je zamujanje neke vrste strategija, ki jo nekdo uporablja za potrjevanje lastne osebnosti, po njegovem občutju krhke in negotove. Sebi in drugim želi poudariti svojo lastno moč.
Zamujanje in greh
Če vedno znova zamujamo, je to za ljudi okoli nas lahko zelo neprijetno. Zelo nadležno je, toda ali je tudi greh? S psihološkega vidika ima zamujanje v večini primerov “podzavesten izvor”, zato “ne more biti povezano z grehom, ki sam po sebi zahteva polno zavedanje in namen, da grešno dejanje storimo”, pojasnjuje prof. Salutati.
Dolžnost ljubezni do bližnjega
Drugače pa je, če nenehno zamujanje “povzroča zavestno pomanjkanje pozornosti do drugih”. Italijanski teolog poudarja, da “obstaja splošna dolžnost ljubezni do bližnjega, ki je v samih koreninah našega družbenega sožitja, in pomeni, da bližnjemu damo na razpolago vse, kar imamo, vključno s svojim časom”.
Motiv in zavedanje
V takšnem primeru je zamujanje lahko celo greh.
Oče Leonardo takole sklene svojo misel:
Še posebej, če se vedno znova ponavlja, lahko pomeni pomanjkanje ljubezni, sebično dejanje in torej greh – ki je lahko bolj ali manj težak, odvisno od motiva in stopnje zavedanja –, ukoreninjen v pomanjkanju ljubezni do bližnjega.
Če imate torej navado, da vedno zamujate, je morda napočil čas, da se ozrete vase in razčlenite vzroke za ta pojav ter ugotovite, kako bi težavo odpravili. To bo za vas duševno in duhovno izjemno blagodejno – vaši prijatelji in kolegi pa vam bodo neizmerno hvaležni.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
