V novi sezoni se je ekipa Reflektorja najprej lotila teme, ki je v septembru še kako aktualna: šolskega sistema. Vsako leto znova ugotavljamo, da so dekleta v šoli bolj uspešna kot fantje, in to na skoraj vseh področjih.
Voditelj Rok Škrlep se je zato vprašal: je šola ustvarjena po meri deklet? Držijo stereotipi o pridnih puncah in razgrajaških fantih?
Na ta in druga vprašanja sta odgovarjala dva izkušena pedagoga, dr. Marina Rugelj, profesorica matematike na Škofijski klasični gimnaziji in nekdanja ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, ter dr. Jože Lango, profesor razrednega pouka na OŠ Majde Vrhovnik.
Rugljeva je prepričana, da je šolski sistem v Sloveniji bolj prilagojen dekletom, saj fantje v razvoju kasneje dozorijo: "Dekleta imajo več 'zicledra', kot rečemo, sedijo, so pridne, se učijo." "Za fante so predvsem zanimivi predmeti, veščine, kjer je treba pokazati veliko ustvarjalnosti."
Spomnila je, da na OŠ Alojzija Šuštarja izvajajo predmet praktikum, kjer se učijo življenjskih veščin in je eden najbolj priljubljenih na šoli: "Pri tem pouku nimajo zvezkov, nimajo učbenikov, nič se ni treba doma učiti." Tudi Lango vidi, da imajo učenci najraje popoldanski pouk, kjer učni načrt ni tako definiran in se lahko lotijo raznih dejavnosti, od kuhinje do športa.
Je torej pridnost precenjena vrlina? Marina Rugelj je o tem prepričana: "Biti priden, poslušen, sedeti, poslušati, pokimati in narediti, kar ti rečejo, ni dovolj." Dr. Lango v svojem pedagoškem delu poskuša pritegniti učence k sodelovanju v učnem procesu: "Kaj vse je mogoče, če otrokom daš možnost, da na inovativen način predstavijo svoje delo!"
Toda šola je še vedno osredotočena na preverjanje faktografskega znanja, kar ni primerno za današnji čas, ko imamo "strica Googla", kot opaža Rugljeva. Problem nastopi pri maturi, ki odloča o nadaljnjem šolanju in izbiri poklica. Mogočo rešitev vidi v tem, da bi fakultete uvedle sprejemne izpite, kjer bi poleg znanja upoštevali tudi individualni pogovor s kandidati.
Zakaj pa se več moških ne odloča za vpis na Pedagoško fakulteto? Jože Lango je prepričan, da je to povezano tudi s splošnim vrednotenjem učiteljskega poklica: "V zgodovini, če gremo daleč nazaj, sta bila učitelj in duhovnik v določenem okolju najbolj spoštovana poklica. Dandanes vemo, da ni več tako ... Poklic učitelja ni samo to, da dobiš plačo za svoje delo, ampak je to poklicanost."
Dolgoletna profesorica matematike vidi vzrok tudi v tem, da za fante v srednji šoli enostavno ni v modi, da bi se odločali za ta poklic. Če kdo razmišlja o tem, ga vrstniki hitro okrcajo: "Na razredni pouk? Se ti je zmešalo, se boš tistimi 'froci' ukvarjal."
Na koncu sta gosta spregovorila še o izkušnji pandemije v šolah. Jože Lango je povedal, da se otrokom poznajo tako pomanjkljivosti v znanju kot tudi težave na čustvenem področju zaradi pomanjkanja medosebnih povezav. Marina Rugelj je prepričana, da so se učitelji s tem spopadli z iznajdljivostjo: "Učitelji smo bili vrženi v vodo in smo začeli plavati ter brcati na vse načine in mislim, da smo splavali."
