Kdaj se otrok nauči lagati? V kateri starosti zavedno ne govori resnice? Različni strokovnjaki na ti vprašanji različno odgovarjajo, vendar so okrog četrtega leta starosti nekateri otroci dovolj zreli, da:
Nagnjenost k laganju raste vse od otroških pa do najstniških let, ko doseže višek. Ta težnja se nato umiri, vendar nikoli popolnoma ne izgine. Otroci čutijo potrebo po laži iz dveh razlogov:
V drugem primeru lažejo, da bi ustvarili vzporedno resničnost; radi bi bili, kar niso. Pogosto nam v tem zgodnjem obdobju poročajo o lažnih hvalah, ki jim jih je namenila učiteljica v razredu: "Učiteljica je rekla, da je moja risba najlepša, da se najlepše obnašam ipd."
Prav tako se otroci radi zlažejo, da imajo med odmorom veliko prijateljev. Velikokrat je to daleč od resnice in je posledica šibke samozavesti ter neizpolnjenih želja.
Da bi resničnost zamenjali z željo, otrok s pomočjo umne ustvarjalnosti začne krasiti resnico do te mere, da je podobnost z njo zgolj naključna. Njegov edini namen je, da bi bil videti boljši. S tem seveda tvega, da si neko stvar izmisli in se oddalji od resnice.
A kako doseči, da otrok ne bo čutil potrebe po laži? Za oba prej opisana primera je rešitev enaka: z ljubeznijo.
V prvem primeru je otroku treba dati jasno vedeti, da nismo sodniki, temveč smo njegovi starši in družina. Da smo tu, da z njim sodelujemo in mu pomagamo, da postane najboljša različica sebe. Da bo ne glede na to, kar stori, resnica zanj vedno najboljša pot ter da mu bomo potem lahko pomagali najti rešitev. Predvsem pa, da nobeno njegovo dejanje ne bo zadosten vzrok, da ga ne bi še naprej imeli radi.
V drugem primeru, ko slaba samopodoba najeda resnico, je rešitev prav tako v ljubezni. Otrok mora začutiti, da ga imamo radi zaradi tega, kar je; ne smemo nanj pritiskati s previsokimi pričakovanji; naj ne misli, da bo starše razočaral, če ne bo med prvimi petimi v razredu ali če ne bo zmagal na teniškem turnirju. Razumeti mora, da je ljubljen zato, ker je, kakršen je, in ne zaradi svojih dosežkov.
Včasih je dobro, če otroku povemo svoje lastne izkušnje neuspeha in napak. Pri nas, na primer, vsi vemo, da je mami imela popravnega iz matematike. Pa je še vedno fejst in mene imajo tudi kljub temu radi. :)
Kako ukrepati v primeru, ko sumimo ali izvemo, da se je otrok zlagal?
Starši se moramo zavedati, da moramo v tem življenju pogosto postati smerokaz, da bo otrok lažje našel pravo pot.
Od četrtega leta naprej se moramo dobro oborožiti. Najboljše orožje, ki ga poznamo, je angel varuh. Bog je vedel, da bomo v takšnih primerih potrebovali njegovo pomoč. Otroku pojasnite, da mu, ko ga je strah, angel varuh vliva pogum ter mu pomaga na poti k resnici. Povejte mu tudi, da knez laži svojim sledilcem naklanja gotovo nagrado in to je samota.
V naših rokah pa je, da se ne glede na starost čutijo ljubljeni zaradi tega, kar so, in ne zaradi tega, kar bi si mi želeli, da so. Tako ne bodo čutili potrebe po laganju. Takoj ko bo otrok pri vas čutil ljubezen, ga boste lahko "cepili" proti laži.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
