Oče Giuseppe (poznan tudi kot Pino) Puglisi se je nasmehnil, ko je uzrl svojega morilca. Pričakoval ga je, mu je dejal, preden je bil kruto umorjen na svoj 56. rojstni dan. “V njegovem nasmehu je bila neka svetloba,” se je leta pozneje spominjal mafijec, ki se je nazadnje odločil sodelovati s pravosodnim sistemom.
Sicilijanska mafija se je znesla nad njim ne glede na to, da ni bil politik, niti sodnik ali policist. Nad duhovniki se mafije znašajo bistveno redkeje, saj se imajo njihovi predstavniki pogosto za katoličane.
Petnajst umorov v majhni vasici
Kot mlad duhovnik je Puglisi končal v majhni župniji v vasi Godrano pri Palermu z nekaj sto prebivalci. Pred njegovim prihodom so na vasi našteli kar petnajst umorov zaradi bojev med mafijskimi klani.
Puglisi je svoje službovanje pričel z obiskovanjem vaščanov in branjem evangelija. Posebno pozornost je dajal odlomkom, ki govorijo o odpuščanju. Začel je tudi organizirati molitvene skupine.
Nekega dne mu je ena izmed žena zaupala, da ne more več gostiti molitvene skupine pri sebi doma, ker še ni zmogla odpustiti materi morilca svojega sina. Puglisi jo je kljub temu prepričal, naj nadaljuje z gostenjem molitvene skupine in ji zagotovil, da ji bo Bog dal možnost za spravo.
Čez nekaj časa je mati omenjenega morilca zdrsnila na grušču in pristala pred hišo ženske, ki ji ni in ni mogla odpustiti. Ko ji je ta pomagala na noge, pa je začutila, da je bil to tisti trenutek za spravo, o katerem je govoril duhovnik.
Center Oče naš in upanje
Oče Puglisi, ki je sam prihajal iz zloglasne palermske četrti, je dobro razumel, kako pomembno je ustvariti prostor za mlade, v katerem bi se lahko počutili varne in bi razvijali svoje talente. Prepuščeni sami sebi bi drugače postali lahek plen mafije, ki je v nenehnem iskanju novih članov.
Zaradi tega je Puglisi ustanovil center Oče naš, ki je najstnikom ponujal različne dejavnosti. Predvsem pa je bil to prostor, v katerem bi lahko bolje spoznali vero in drug način življenja, kot so ga poznali na cesti.
“Trajalo bo še veliko časa. Toda upati moramo, da se bo realnost začela spreminjati korak za korakom, ko ti otroci spoznajo, da življenje ni samo nasilje in degradacija, temveč da obstajajo tudi vrednote, kot so mir, bratstvo in sodelovanje,” je dejal v svojem zadnjem intervjuju.
Tega mafija ni želela sprejeti
To niso bile vrednote, ki bi jih mafija sprejela na svojem ozemlju. Še več – oče Puglisi ni dovolil, da bi vodje mafije korakale na čelu procesij ob župnijskih in cerkvenih praznikih. Prav tako ni sprejemal njihovih darov. Zavrnil je tudi ponudbo za obnovo cerkve s podjetjem, ki ga je podpirala mafija.
Vedno več mladine je našlo zatočišče v centru Oče naš in se izmikalo vplivom mafije. Oče Puglisi se je dobro zavedal, da se je igral z ognjem. Grožnje niso bile redkost.
Ko so požgali njegovo cerkev, se je kar naravnost obrnil k predstavnikom mafije. “Rad bi se srečal z vami in se seznanil z motivi, zaradi katerih mečete polena pod noge nekomu, ki skuša vaše otroke vzgajati v duhu pravne države, medsebojnega spoštovanja, kulture in umetnosti,” jim je rekel.
“To sem pričakoval”
15. septembra 1993 je oče Puglisi praznoval svoj 56. rojstni dan. Ko se je po dolgem dnevu vračal domov, se je njegov morilec Salvatore Grigoli postavil za duhovnika in ga nagovoril: “Oče, to je rop.” Grigoli se še danes spominja, da je Puglisija brez premisleka nagovoril z besedico oče. Puglisi se je obrnil k svojemu morilcu z nasmehom. “To sem pričakoval,” je dejal. Kmalu zatem je izzvenel usoden strel.
Leta 2013 je papež Frančišek razglasil očeta Puglisija za blaženega. “Oče Pino se je zavedal, da tvega, vedel pa je predvsem, da v življenju prava nevarnost ni tveganje, temveč pasivnost v udobju in bližnjicah,” je papež dejal med obhajanjem spominske svete maše v Palermu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
