Ali ste že kdaj prebrali seznam sodelujočih, ki se zavrti v špici vsakega filma? Jaz ga še nisem, čeprav je v njem navedena dolga vrsta imen, brez katerih film zagotovo ne bi mogel nastati.
Zdi se mi, da podobno neprebrano in nevidno vlogo na platnu človeške zgodovine igra Sveti Duh, ki je – čeprav vedno na delu, ko skupaj z Očetom in Sinom ustvarja, ljubi in rešuje vse vesolje – vsaj na zunaj velikokrat neopažen.
Je kot kakšen anonimen scenski delavec, ki iz dneva v dan oblikuje čudovite kulise človeške zgodbe in ko se karkoli poškoduje ali uniči, že hiti postavljati nove. Je izjemen mešalec zvoka (saj je iz sprtih jezikov in ne razumljivega hreščanja sposoben ustvariti razumevanje in dialog), ekstravaganten kostumograf (a ne oblači le teles, temveč tudi duše), masker (ki celo na objokan obraz spretno naslika nasmeh), mojster luči (ki osvetli še tako brezizhoden prizor).
Božje okolje
Je tudi skrajno potrpežljiv snemalec, saj mirne duše zbriše slabo zaigrano dejanje in reče, seveda, snemamo še enkrat. Vso produkcijo redno zasipa z ljubeznijo, svojo najžlahtnejšo valuto in vsebino. Če mu pustimo, razpleta naša vozlišča, oživlja, vodi, tolaži, razlaga. Je hkrati v Božjih globinah in v nas. Vedno, brez izjeme, nas usmerja k Očetu in Sinu. Njegovo razpoznavno znamenje so veselje, mir, ljubezen, tudi do sovražnikov.
Mislim, da je ni dobre stvari v filmu človeštva, ki se ne bi zgodila brez Svetega Duha. Kadar sodelujemo z njim, produkcija teče mnogo bolj uigrano in prijateljsko. Le če je v naši igri, iz soigralcev postajamo ekipa in iz ekipe družina; brez sodelovanja z njim je (tudi v Cerkvi) zmešnjava, nesporazum in soliranje. Igralci se sicer lahko na pamet naučimo svojih vlog in molitev, a brez njegovih podnapisov ne vemo, kaj sploh verujemo in izgovarjamo – kajti Boga nam lahko razloži le On sam.
Kot tisti, ki do najmanjše podrobnosti pozna vso Resnico človeškega scenarija, v svojo zgodbo redno zaposluje tudi vedno nove igralce – do konca časov želi k srečnemu Koncu pripeljati prav vse ljudi. Med filmsko produkcijo, ki je mnogokrat smrtno resna, zahtevna in izčrpavajoča, poskrbi tako za Hrano kot za Odpuščanje, kajti rad bi, da bi z njegovo pomočjo vsak ukrotil svojega lastnega zmaja. In da bi bila vsaka naša vloga odigrana z ljubeznijo.
To, mislim, da v človeški zgodovini dela Sveti Duh. In še veliko veliko več.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Božje okolje, 2/2021.
