Kristjani, pa tudi mnogi neverni v dneh pred veliko nočjo krasimo in barvamo pirhe. Pa ste se že kdaj vprašali, od kod sploh izvira tradicija barvanja jajc za velikonočne praznike?
Prvi pirhi so se pojavili v 13. stoletju
Najstarejši dokument, ki priča o okraševanju pirhov, izvira iz 13. stoletja. Takrat so bila jajca namreč zelo cenjena. Ker še ni bilo industrijske reje, so bila v zimskem času velika redkost. Kokoši namreč za valjenje jajc potrebujejo veliko svetlobe, ki jo je v zimskem času malo, zato pozimi jajc niso valile ali pa le zelo majhno število. Tako so se ljudje zelo veselili trenutka, ko jih bodo po dolgih mesecih lahko spet okusili.
V pomladnem času, ko se dan podaljša, so kokoši spet začele valiti jajca. V velikem tednu, torej med cvetno nedeljo in veliko nočjo, so bila jajca živilo, ki ga kristjani zaradi posta niso smeli uživati, zato so jajca skrbno shranjevali in jih pobarvali, saj so jih s tem označili kot “jajca velikega tedna”.
Jajca kot dragocenost
V vaseh po Evropi so bila pobarvana in dragocena jajca del davka, ki so ga morali kmetje plačevati svojim fevdalnim gospodom, podarjali pa so jih tudi pomembnim vaščanom, npr. župniku, vaškemu pastirju, grobarju ali pritrkovalcu. Prav tako so pirhe podarili otrokom in obiskovalcem, med seboj pa so si jih izmenjali tudi zaljubljeni pari.
V tem času je za kristjane postala simbolika pirhov povezana tudi s Kristusovim vstajenjem. Kot namreč iz jajčne lupine pride na plan novo življenje, je tudi Kristus zdrobil “lupino” svojega groba in vstal od mrtvih.
Okraševanje in iskanje pirhov kot del velikonočnih iger
Nekateri jih barvajo z naravnimi barvami (čebula, rastline itd.), drugi s kupljenimi. Nekateri jih porišejo ali poslikajo, mnogi jih okrasijo tudi s sličicami ali nalepkami. V nekaterih deželah pa poznajo tudi iskanje pirhov, posebno velikonočno igro, v kateri še posebej radi sodelujejo otroci.
Odrasli namreč skrijejo pisane pirhe na različne konce vrtov (pod grmičevje, med cvetoče narcise ali tulipane, med travo …), zraven dodajo še kakšen čokoladni pirh, potem pa jih morajo otroci poiskati. Zmagovalec je tisti, ki najde največ pirhov oziroma dobrot.
