Kakšno je življenje v družini s samimi hčerkami in kakšno v družini s samimi sinovi? Ali se vzgoja samih dečkov ali samih deklic razlikuje? Gosta tokratne oddaje imata zagotovo obilico izkušenj na to temo. Barbara Kastelec, urednica revijalnega programa v založbi Družina, ima namreč štiri hčerke, stare 16, 14, 11 in 9 let. Učitelj geografije in zgodovine ter eden izmed petih superfinalistov za nagrado Global Teacher prize Simon Purger pa tri sinove (11, 8 in 5 let). Z obema pa se lahko poistoveti tokratni voditelj Lojze Grčman, ki ima sina in dve hčeri.
“Da, fantje, pojdite ven”
Da je pri fantih na prvem mestu gibanje in telesni stik, je zelo pomembno, in to je večkrat poudaril Simon. “Fantje niso zelo odprti za pogovor, npr. kako je bilo v šoli in podobno. Dosti raje pa imajo, da gremo skupaj ven, npr. pred hišo, in kaj konkretnega skupaj počnemo,” pripoveduje. Sem seveda spada tudi šport, pri čemer se trudi prilagajati vsakemu izmed sinov in njegovim željam oz. potrebam: “Najstarejši ima najraje umirjene sprehode, srednji pa rad z mano odigra partijo košarke.”
Celotna oddaja Reflektor vas čaka na spodnji povezavi:
Kaj je Reflektor?
Pod plazom besed
Pri dekletih je zadeva nekoliko drugačna, vsaj kar zadeva pogovor, pripoveduje Barbara. Kuhinjska miza je njihov prostor za pogovor, da se začutijo, vidijo, pogovorijo. “Ko punce pridejo iz šole, bi govorile kar druga čez drugo. Zato je včasih treba njihov plaz besed skoraj malo zajeziti,” se nasmehne Barbara. “Vse bi povedale, a je vendarle pomembno, da vsi pridemo do besede in da vsem prisluhnemo.”
Dobrodošli, prijatelji
Prav pri kuhinjski mizi se učijo tako pogovornih veščin kot tudi drugih kompetenc, na primer gospodinjskih, ki se Barbari za dekleta zdijo zelo pomembne. “Njihova samozavest se krepi tudi s tem, da znajo doma kaj postoriti, da skuhajo, pripravijo mizo, postrežejo in podobno. To so stvari, ki jim bodo v življenju prišle prav, in zato jih od malega vzgajamo v tem. Druga zelo pomembna stvar zanje pa so socialne kompetence. Naša hiša je pravi vrvež, punce imajo pogosto kakšno prijateljico na obisku. Za otrokovo samozavest se mi zdi koristno, če lahko domov pripeljejo tudi prijatelje.”
Kaj pa je pomembno za samozavest fantov? “Rekel bi, da kombinacija trdno postavljenih meja in pa seveda tudi tega, da smo jim na razpolago. Pri sinovih to pogosto pomeni tesen telesni stik. Kot oče opažam, kako fantje potrebujejo, da se kdaj z njimi zravsam, ‘zgarbam’. Fantje svojo pripadnost izražajo preko tega, mogoče malce grobega, ampak igrivega telesnega stika.”
Naj živi šport
Ne glede na to, katerega spola so naši otroci, so se vsi trije strinjali, kako pomemben je za njihovo vzgojo svež zrak, gibanje, šport. Prav med športom ali sprehodom se lahko tudi kaj pogovorimo z njimi. Fantje pa preko udejstvovanja v športu ali pa športnega navijanja z očetom navežejo stik in medtem še kaj podebatirajo.
Posvečen čas brez zaslonov
Kaj pa največji motilci starševske pozornosti – zasloni? Barbara in Simon priznata, da je otrokom zelo pomembno, da se jim posvetimo brez pametnega telefona v rokah oz. brez pogleda, prilepljenega na računalniški zaslon.
Barbara sicer pravi, da mora tudi ona hčere že vleči stran od zaslonov, kadar si želi njihove pozornosti ali pogovora. “Zelo pomembno je, da se otrokom posvetiš sproti in da si takrat s pozornostjo res pri njih, ne pri kakšni službeni zadevi.” Prav tako pa se da za nekaj posvečenega časa izkoristiti tudi čas, ki je sicer namenjen kakšnemu opravku, npr. prevozu na popoldansko dejavnost in podobno. Tudi v avtu se namreč lahko razvije konstruktiven in nujen pogovor, še sploh, če smo z otrokom v avtu sami.
