Na praznik svetega Jožefa, 19. marca, pred desetimi leti je papeževanje začel papež Frančišek. Številne je navdušil že nekaj dni prej s svojim prvim nastopom z balkona Bazilike sv. Petra v Vatikanu. Saj se spomnite: “Bratje in sestre, dober večer!” Britanska revija Time ga je že leta 2013 imenovala za osebnost leta.
Njegovi poudarki pri papeževanju niso nič kaj “evropski” (kot je za neevropskega papeža tudi pričakovati, a zato Evropejcem morda malo manj po godu): pozornost namenja zlasti revnim, migrantom, starejšim, nerojenim otrokom, skrbi ga naš planet. Rad se obrača zlasti na svetovni jug in vzhod (kjer je krščanstvo v boljši “kondiciji” kot pri nas).
Nekaj sogovornikov smo povprašali o njihovih vtisih po 10 letih Frančiškovega papeževanja:
Anja Kastelic, odgovorna za nastajajočo skupnost Na tvojo Besedo
“Teh 10 let je za celotno Cerkev obdobje novega vetra Duha, ki neustrašeno veje po našem papežu Frančišku. To je res očetovski papež, ki z vsem, kar je, razodeva sočutje, bližino in skrb nebeškega Očeta. Je papež, ki pred protokol postavlja človeka, papež, ki ne pozna distance, pozna pa igriva presenečenja, telefonske klice običajnim ljudem ter sprehode do navadne trgovine.
Je papež, ki ob težkih situacijah pokaže globoko skrb in ob trpljenju nedolžnih iskreno zajoka. Ker je prijatelj Besede, jo z lahkoto in na razumljiv način predaja današnjemu človeku.
Spomnim se, kako je kmalu po izvolitvi ob evangeliju o izgubljeni ovci zbrani množici z žarečimi očmi zaklical: ‘Bratje in sestre, danes imamo eno ovco noter in 99 zunaj. Prosim vas, pojdite ven, Cerkev mora ven!!’ In še: ‘Raje imam potolčeno Cerkev, ki gre ven, kakor usmrajeno, ki ostaja zaprta.’ In res, vsak njegov gib, beseda in obličje kaže na to, kako Oče skrbi za nas, ne da bi ob tem gledal na ceno in udarce, ki jih tako početje sproža v nekaterih.”
Gregor Perčič, študent
“Ob deseti obletnici Frančiškovega papeževanja me obdajajo mešani občutki. Na žalost se zdi, da se sveti oče v mnogih stvareh ne osredotoča na bistveno, medtem ko dolgotrajne težave v Cerkvi ostajajo nedotaknjene, kot smo lahko v zadnjem času boleče izkusili v primeru p. Rupnika, ki ni doživel nikakršnih znatnih sankcij.
Poleg tega se v Nemčiji zaradi zavračanja nauka Cerkve o istospolnih razmerjih trenutno odvija pravi razkol, a Vatikan bolj skrbi majhna skupina katoličanov, ki si želijo Boga častiti po starem obredu. Želim si, da bi bil pristop do te skupinice bolj pastoralen in razumevajoč.
Seveda pa je v mnogih pogledih Frančišek Cerkev tudi blagoslovil. Osebno sta se me najbolj dotaknili dve njegovi glavni pastoralni značilnosti: zavzemanje za revne in ljudi na obrobju družbe ter poudarek na usmiljenju, ki gresta z roko v roki. Še posebej cenim njegovo okrožnico Amoris laetitia, ki prepozna, da so ločeni verniki potrebni usmiljenja. Srčika Frančiškove teologije je, da je vsaka oseba neprecenljiva in, nedvomno, nosi obraz Boga samega. To je največje darilo, ne le Frančiškovega papeževanja, pač pa evangelija samega.”
Dani in Vilma Siter, Društvo Družina in Življenje
“Z velikim spoštovanjem se Bogu zahvaljujeva za papeža Frančiška, ki, kot nekoč apostoli, danes pogumno udejanja Jezusove besede: “Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal”(Jn 16,33b).
Prepričana sva, da ga je Gospod izbral in poslal v pravem času. Je učenec, ki vztrajno in iz ljubezni hodi za Gospodom, saj se zaveda, da brez Njega ne more ničesar storiti. Je poslušen Svetemu Duhu: preprost, srčen in ponižen. Njegove misli, zapisane in izrečene, so preroške: opogumljajo, odpirajo oči in nenehno vabijo v tesen Očkov objem.
Za naju je zgled veselega kristjana, zgled služabnika, ki umiva noge in streže. Ko kljub bolečinam ponižno poklekne pred drugače mislečimi in jim poljubi noge, je to dotik Boga, ki ljubi, ker je Ljubezen sama. Daj, Gospod, da bi ga hoteli in znali posnemati!”
