Verjetno ste že kdaj občutili boleče posledice hinavskega laskanja, ki zadene tarčo kot takojšnji strup. Hinavščina je s svojim orodjem – laskanjem – sad človeške želje, skušnjave po moči. Prisotna je povsod, tudi v verskem svetu.
Jezusovi nasprotniki, farizeji, pismouki, učitelji postave in duhovniki so bili prave kače, ki so uporabljali besede sebi v prid, govorili eno, da bi prikrili drugo, in hkrati držali v rokah past, da bi se ljudje vanjo ujeli. Dovolj je, da preberemo nekaj evangeljskih odlomkov, da prepoznamo razširjenost in učinkovitost tega pojava v rokah tistih, ki želijo škodovati, uničiti ali preprosto ponižati ali izvajati svojo moč nad drugimi.
Tako o svetopisemskih hinavcih poroča sveti Matej (Mt 22,15-17):
“Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi. K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: ‘Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?'”
Beseda je mamljivo sladka, vendar je v resnici past za prevaro želenega plena.
Hinavec občudovanje do druge osebe samo hlini, v resnici želi svojo žrtev zapeljati, da sprejme njegove besede in postane njegova ujetnica.
Zvijača, ki so jo pripravili Kristusovi sovražniki, je premetena, saj na prvi pogled izpolnjuje njegovo zahtevo po pravičnosti in resnici. Toda Jezus, ki pozna človeško srce in kako sprevržen je lahko bolan um, se je tej pasti izognil.
“Gadja zalega”
Žal smo sami včasih bolj naivni in se, ker smo ponosni in polni samoljubja, prepričujemo, da je laskanje, ki nam je namenjeno, nujno za naše življenje, medtem ko nas spodkopava in na koncu uniči.
Zato moramo toliko bolj imeti v mislih, da znajo hinavci druge lažnivo povzdigovati, da jih lahko potem toliko bolj uničijo. To taktiko je Jezus na soboto, ko je ozdravil človeka s posušeno roko, imenoval “gadja zalega” (Mt 12,34) in ob tem dodal:
“Povem pa vam: Za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.” (Mt 12,36-37)
Na njegove besede so se hinavci hitro “nedolžno” odzvali:
“Tedaj so se nekateri izmed pismoukov in farizejev začeli pogovarjati z njim in so rekli: ‘Učitelj, od tebe bi radi videli znamenje.'” (Mt 12,38):
Poslužujejo se enakega pristopa, kot se ga je hudič v puščavi: prosijo za čudeže, hlinijo spoštovanje in občudovanje, obenem pa skušajo najti šibko točko.
Samovšečnost nam lahko izkoplje grob
Hinavci skušajo ujeti osebo z uporabo resničnih elementov, zavitih v laž, prek katerih naj bi začela dvomiti o lastni dobri veri in poštenosti.
Tako o hinavcih v Jezusovem času piše sveti Luka:
“Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust.“(Lk 11,53)
Tako so se držali vsake njegove besede v želji, da bi mu v nekem trenutku spodrsnilo. Seveda se to kljub nenehnim manipulacijam Jezusu ni zgodilo, saj je imun na človeško slavo. Njegov nenehni boj pa je te dni kljub temu povabilo, da tudi sami ostanemo čuječni in se upremo tej skušnjavi.
Bodite pozorni na hinavce
Gospod je, čeprav je obkrožen s sovražniki, neosvojljiva trdnjava, ker je njegova beseda popolna, brez napak, za razliko od naše, skozi katere vrzeli lahko vdrejo zlobni glasovi tistih, ki zlo želijo.
Ni dovolj biti pameten, da se izognemo pastem, saj se vedno najde nekdo, ki je bolj spreten in nevaren. Zato moramo biti vedno pozorni na hinavščino in laskave in lažnive besede, da pod njimi ne popustimo in se odpremo zlu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
