Zgodba ameriške družine McGarrity se je začela leta 2001, ko je Jeff spoznal Sonio. Po poroki leta 2003 je par na svet pozdravil Thomasa in nato še Seana. Novica, da bo njun tretji otrok, Jeff, imel Downov sindrom, ju je popolnoma presenetila.
Odprtost za življenje
Ko se je leta 2008 paru rodil še Brendan, so jima zdravniki rekli, da ne bosta mogla imeti več otrok. Razmišljala sta o posvojitvi, vendar sta zaradi selitve in gradnje hiše te načrte preložila na prihodnost.
Ko je nastopil pravi trenutek, sta zakonca stopila v stik z nacionalno mrežo za posvojitev otrok z Downovim sindromom, prek katere je v družino prišla Cecilia.
“Nihče ne razume, kaj lahko te lepe duše s svojo brezpogojno ljubeznijo in sprejemanjem vsake osebe, ki jo srečajo, storijo,” pravi Sonia v intervjuju za Catholic News Agency. “Gre za to, da odpreš svoje srce in rečeš : ‘Bog, rad bi ljubil tako zelo, kot mi Ti daješ ljubezen.’ Obkroženi smo z ljubeznijo in priložnostmi za ljubezen,” dodaja.
“Mali ljubezenski strojčki”
Par je nato posvojil še Augustina, RoseMarie in Charlotte. “Nismo mislili, da bomo zmogli, vendar smo,” pravi Sonia. “Bog ve, kdo bodo naši otroci, in te posebej izbere, da bi jih vzgajali,” pojasnjuje.
Čuti Božji blagoslov nad svojo družino, svoje otroke pa imenuje “mali ljubezenski strojčki”.
Pripeljati otroke v nebesa
Zakonca McGarrity pomagata drugim staršem, ki pričakujejo otroke z Downovim sindromom. Odkrito govorita o svojih izkušnjah in svetujeta o vzgoji in izzivih, s katerimi se bodo morali soočiti.
“Če si biološki starš in imaš predporodno diagnozo, pridi in spoznaj našo družino. Pridi in poglej, kakšno je naše življenje. Z njo sta povezani negotovost in tudi stigma. Besede zdravnikov naredijo odločitev še težjo,” pojasnjuje Sonia.
Trdi, da je njena najpomembnejša naloga ljubiti svoje otroke in jih podpirati. Mož, prijatelji in sosedje ji pomagajo pri vsakodnevnih obveznostih. “Imam čudovitega moža. Vsi, ki naju poznajo, pravijo, da sva odlična ekipa. Vsako jutro, ko se zbudi in vstane, me močno objame in reče: ‘Ali si pripravljena danes to storiti še enkrat?’ To me spominja, da lahko sprejmemo in se soočimo z vsem, kar nam stoji na poti, in da nisem sama,” je dejala Sonia.
Družina moli skupaj. Vsak dan končajo z brevirjem, molijo drug za drugega in preden gredo v posteljo, prosijo še za odpuščanje.
“Moja edina naloga je, da sebe in svoje otroke pripeljem v nebesa. Samo svoje delo opravljam,” trdi Sonia.
Zakonca pravita, da sta odprta za posvojitev še enega otroka z Downovim sindromom. “Vsak dan je nov izziv in pustolovščina. Gledam našo družino, starejše otroke, ki skrbijo za mlajše, in si mislim: ‘Kakšen blagoslov je to!'” pravi Jeff.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
