Ko smo si pred leti s takratno lastnico ogledovali naš vrtiček, je rekla: “Za kakšno solatko bo, kaj več pa ne.” Pa nam vendarle uspe poleg solate pridelati še več drugih vrst zelenjave, koga razveseliti z vrtnimi cvetlicami, predvsem pa naše brbončice razvajati s kraljicami pomladi – jagodami!
Te so pri nas res priljubljene. Imamo jih veliko, a zdi se, da jih nikoli ne bi moglo biti preveč. Kaj preveč, še dovolj ne! Otroci jih obožujejo, o njih govorijo in sanjajo že pozimi. In ko jih na kako prijetno zasneženo popoldne zagledajo v trgovini, prosijo, če jih lahko kupimo. Namesto tega raje obnovimo razliko med doma pridelanim sadjem in tistim iz trgovine ter se pogovorimo o pomenu sezonskega prehranjevanja.
Jagodne lekcije
Vendar to ni edina lekcija, ki nam jo jagode ponujajo. (Na)učijo nas še marsičesa, če smo le odprti za “jagodne namige”. Omenil sem že, da kljub majhnemu vrtu pridelamo veliko jagod. Odmerili smo jim neobičajno velik delež gredic.
Logična posledica je, da nam tako uspe pridelati manj drugih vrtnin. Če si želimo več jagod, bomo pač imeli manj kumar. Tako je tudi sicer v življenju: nikoli ne moremo imeti vsega. Če se odločimo, da se bomo intenzivno posvetili neki dejavnosti, npr. glasbi, nam bo verjetno primanjkovalo časa za šport.
Seveda količina pridelanih jagod ni odvisna samo od njim posvečene vrtne površine. Za jagode je treba skrbeti: jim odstranjevati slabe liste, jih dovolj pogosto presajati; občasno pognojiti in zalivati … Skratka, za skledo “rdečega zlata”, ki nas razvaja v teh pomladanskih dneh, se je treba truditi dolgo časa.
Ali to ne velja tudi za vse drugo vredno v našem življenju? Vsi bi imeli lepe ocene, radi bi zmagali na Giru ali igrali v vrhunskem orkestru. Ni nemogoče, a tudi preprosto ne – tako kot se je treba potruditi, da na majhnem vrtu pridelaš veliko jagod.
Zadnjič je hčerka pripomnila, da so naše jagode malo manjše od tistih, ki smo jih zadnjič jedli na obisku. Dobro je opazila. In se hitro naučila, da so domače jagode, pridelane brez umetnih škropiv in agresivnih gnojil, običajno res manjše od tistih iz trgovskega centra, so pa zato precej bolj okusne in predvsem veliko bolj zdrave.
Ker pa ljudje nismo edina bitja, navdušena nad jagodami, vsako pomlad ne preveč navdušeno opazujemo tudi polže in druge pritlikave predstavnike živalskega kraljestva, ki napadajo naše jagode. Včasih se zdi, da v tem primeru ne moremo narediti skoraj nič. No, seveda obstajajo različna sredstva proti temu ali onemu škodljivcu. Nekatera med njimi so verjetno celo učinkovita.
A tudi takšna bližnjica običajno pripelje do nekoliko večjega, zato pa manj zdravega pridelka. Instant ponudbe nas tudi sicer v življenju hitro pripeljejo do (vsaj na prvi pogled) lepih, a pogosto neuporabnih rešitev. Pomislimo samo na priročnike za srečo, kreme za pomladitev, prehranske dodatke za večno zdravje … Vse to res deluje, a predvsem tako, da nam izprazni denarnico.
Zimska torta in ponosen otrok
A vrnimo se k jagodam. Te sladke, a vseeno sočne sadeže pri nas z veseljem pojemo sveže. Kljub temu pa na višku sezone vsaj enkrat ali dvakrat del dnevne bere očistimo in zamrznemo. To storimo s težkim srcem, saj bi jih raje v trenutku zmazali. A se učimo, da se je trenutnemu ugodju včasih treba odpovedati za dobro v prihodnosti.
Včasih se je treba odpovedati igri, drugič branju, tretjič morda kakšni priljubljeni obšolski dejavnosti … Vse za to, da naredimo nekaj za dolgoročno korist. Le da zimsko jagodno torto tu zamenja uspešno zaključen projekt, dokončana šola ali dobri odnosi.
Pa da ne bomo ostali le pri lekcijah, s katerimi jagode pomagajo samo nam – spodbujajo nas lahko tudi k dobroti. Ko se vsem kar svetijo oči v želji, da bi jih jedli še in še, se kar sama od sebe ponuja priložnost, da kdo del svojih jagod podari drugemu. To seveda ni lahko.
Tako kot tudi sicer v življenju ni lahko dati drugemu tistega, kar bi si želel imeti sam. A prav to, da se na lastno pobudo odpove tako zaželenim jagodam in jih nekomu podari, na otroški obraz nariše ponos. In oči se vsem navzočim svetijo še lepše.
V čem so torej jagode tako posebne, da nam nudijo toliko življenjskih lekcij? Pravzaprav v ničemer. Celotno stvarstvo nas spodbuja k dobremu, le oči moramo imeti odprte, ali kot je napisal Valentin Vodnik: “Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi!”
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
