Na severu so ostanki gradu Klevevž, zajezen termalni izvir in soteska Radulje, na jugu je sredi Krke grad Otočec. Do teh izletniških točk peljejo sprehajalne poti, če nas bolj vleče v daljavo, pa lahko sedemo na kolo ter se odpeljemo od Kostanjevice na Krki in po novi kolesarski poti do Krškega.
Šmarješke Toplice (683 prebivalcev) ležijo dobrih osem kilometrov severovzhodno od Novega mesta. Tamkajšnji topli vrelci so bili znani že v davnini, ob koncu 18. stoletja pa so ob njih postavili prvo gostišče, da bi poleg kmečkega prebivalstva, ki se je rado namakalo v zdravilni vodi, privabili tudi imenitnejše goste.
Od term se vrnemo do glavne ceste, zavijemo desno proti Novemu mestu in takoj zatem levo navkreber v Družinsko vas. Tam se cesta prevesi navzdol proti Beli Cerkvi (124 prebivalcev), ki stoji na terasi nad Krko. Vas je dobila ime po beli zidani Župnijski cerkvi sv. Andreja, ki je ena najstarejših na Dolenjskem in je nekoč izstopala iz množice preprostih lesenih stavb.
Ob poplavnem gozdu
Iz Bele Cerkve se spustimo v Drago, gremo na drugo stran avtoceste in nadaljujemo proti Stranjam pri Škocjanu. Če se držimo asfaltne ceste, gremo v naslednjem kilometru še enkrat pod avtocesto in čez njo, če zavijemo na makadam, ostanemo ves čas na isti strani.
Iz Stranj nadaljujemo po zelo prometni cesti v Dobravo pri Škocjanu, od tam pa med travniki in njivami do Hrvaškega Broda (66 prebivalcev). Območje je nekoč pripadalo brižinskim škofom, ki so navezali živahne trgovske stike s sosednjo Hrvaško. Tu so imeli kovnico denarja, čez Krko je vozil brod.
V Zameškem zavijemo proti Kostanjevici na Krki. Vozimo ob robu Krakovskega gozda, kamor je pogosto zahajal Josef Ressel, potem ko je leta 1817 nastopil službo gozdarja v Pleterjah. Ressel, ki se je rodil pred 230 leti (29. junija 1793) v Chrudimu na Češkem, je prve poskuse z ladijskim vijakom opravil tu blizu na Krki.
Od otoka do rimskega mesta
Kmalu za tem, ko zagledamo zvonik župnijske Cerkve sv. Jakoba, prispemo v Kostanjevico na Krki. Staro mestno jedro z dvema vzporednima ulicama stoji na umetnem otoku, ki je nastal v okljuku Krke.
Kostanjevica je bila že leta 1252 omenjena kot mesto. Do sredine 14. stoletja se je hitro razvijala, potem pa je zaradi turških vpadov nazadovala. Danes ima 691 prebivalcev in je središče istoimenske občine.
Obe mesti od nedavnega povezuje nova kolesarska steza. S krožišča na severnem robu Kostanjevice se po kolesarski stezi odpeljemo do Broda v Podbočju, nadaljujemo do Pristave pri Leskovcu in Velikega Podloga, gremo ob žitnem polju do avtoceste in čez njo v Veliko vas pri Krškem, od koder čez krožišče prispemo v Drnovo (404 prebivalci).
Na območju tega naselja na Krškem polju je pred dva tisoč leti stalo rimsko mesto Neviodunum, ki je imelo vodovod, kanalizacijo, forum, kopališče, stavbe z mozaiki in pristanišče na reki Savi.
Na bregovih Save
Za Drnovim zavijemo v Brege. Mimo velike zidane kapele znova prispemo do kolesarske steze, ki med travniki nasproti nuklearne elektrarne vijuga proti Krškemu. Tam nadaljujemo mimo stadiona Matije Gubca do starega mestnega jedra pod Trško goro.
Krško, ki ima 6.755 prebivalcev, leži na obeh bregovih Save. Že leta 1477 je dobilo mestne pravice, tri leta pozneje so ga zaradi turških vpadov obdali z obzidjem. V starem delu mesta vidimo župnijsko Cerkev svetega Janeza Evangelista, nekdanjo Cerkev sv. Duha, ki je preurejena v galerijski prostor, Valvasorjev kompleks z muzejem, knjižnico in mestni park.
V Krškem se je rodil Jurij Dalmatin, umrla pa sta polihistor Janez Vajkard Valvasor in pisatelj Janez Mencinger. Mesto pa skriva še vrsto zanimivosti.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 72, številka 25.
