Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Ali veste, katero mesto nosi ime dolenjske Benetke?

KOSTANJEVICA NA KRKI
Athena Lao | CC BY 2.0
Deli

Kostanjevica na Krki ima za seboj bogato zgodovino. Za njen razvoj je bil zaslužen zlasti cistercijanski samostan. Ljubitelji umetnosti si danes lahko tam ogledate galerijo Božidarja Jakca, ljubitelji narave pa raziščete Kostanjeviško jamo

Osrednji del mesta Kostanjevica leži na umetnem otoku ob reki Krki. Leta 1252 se v pisnih virih prvič omenja kot mesto. Danes sodi med pomembna kulturna središča Dolenjske.

Dolenjske Benetke

Kostanjevica je najstarejše in hkrati najmanjše mesto na Dolenjskem. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime dolenjske Benetke. Na Benetke pa spominja tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci lahko ogledajo.

Cistercijanski samostan

Samostan Kostanjevica na Krki, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa imenovan Studenec svete Marije, je bil zgrajen leta 1234. Ustanovil ga je koroški vojvoda Bernard Spanheimski z ženo Juto z željo po utrditvi oblasti na novo pridobljenem ozemlju ob spodnjem delu reke Krke na meji s Hrvaško in Ogrsko. V 13. stoletju je samostan postal versko, kulturno in gospodarsko središče.

KOSTANJEVICA NA KRKI
ANDREJ PRAZNIK | DRUŽINA

Razvoj in propad samostana

Samostan je pripomogel k napredku mesta. Razvijal se je vse do sredine 14. stoletja, za kar so zaslužne razne plemiške družine in stabilno okolje, primerno za trgovino. Vse pogostejši turški vpadi, lakota, kuga in razvoj bližnjih mest (Brežice, Novo mesto in Krško) so bili glavni dejavniki, ki so povzročili, da je kostanjeviški samostan začel izgubljati na svoji moči. V 18. stoletju je cesar Jožef II. samostan razpustil in samostanske stvari so bile razprodane.

KOSTANJEVICA NA KRKI
ANDREJ PRAZNIK | DRUŽINA

Umetnost in kulturni utrip

Sredi dvajsetih let preteklega stoletja je Kostanjevico zajel intenziven kulturni utrip. Zasluge za to je imel domačin Jože Gorjup. S prenovo cistercijanskega samostana se je ponudila prilika, da se tja umesti bogat muzej slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Ustanovljena je bila Galerija Božidar Jakac, v kateri so sedaj zbirke pomembnih slovenskih umetnikov, ki so povezani z Dolenjsko, med njimi že omenjena Gorjup in Jakac, pa France in Tone Kralj, France Gorše in drugi.

Prva Forma viva v Sloveniji

Slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek sta bila v 70. letih pobudnika organizacije prve Forme vive (kiparskega simpozija) v Sloveniji, ki je potekal prav v Kostanjevici na Krki.

Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje, pomeni pa lahko tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo. Danes se Forma viva nahaja v okolici samostanskega gradu.

Občinski grb

Grb Kostanjevice na Krki je upodobljen v obliki kroga; barvna osnova sta rdeča in bela barva, ki sta barvi vojvodske družine Spanheimov, ustanoviteljev območja današnje občine. Osrednji motiv izhaja iz srednjeveškega grba in ga predstavlja grad s tremi stolpi. Grad stoji nad belimi valovitimi črtami, ki predstavljajo reko Krko.

Kostanjeviška jama

Ljubitelji kraških skrivnosti prav gotovo ne bodo prezrli turistično urejene Kostanjeviške jame. To je kraška jama, ki leži v bližini ob vznožju Gorjancev. Sprva so jo imenovali Jama nad izvirom Studene ali Studena jama. Leta 1937 so narasle vode odtrgale skale in odprle sedanji vhod v jamo in takrat se je začelo njeno raziskovanje. V celoti je jama dolga okoli dva kilometra, poti v jami pa so urejene tako, da so primerne tudi za obisk otrok in starejših.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.