Micael de Almeida, 29-letni prostovoljec iz Brazilije in misijonar skupnosti Colo de Deus (Božje naročje), ob svoji izkaznici okoli vratu in zaščiteno v plastični foliji ponosno nosi majhno fotografijo. Na njej je podoba njegovega invalidnega brata, ki bi moral priti z njim na svetovni dan mladih v Lizbono, vendar je leta 2022 umrl zaradi srčnega zastoja.
Pomagajo invalidom
Micael prihaja iz zvezne države Minas Gerais v Braziliji in študira fizioterapijo. Na svetovnem dnevu mladih je eden od vodij skupine prostovoljcev, ki pomagajo invalidnim udeležencem. S tem se želi pokloniti svojemu pokojnem bratu in izpolnjevati svojo misijonarsko poklicanost.
“Kot romar sem se udeležil svetovnega dneva mladih leta 2013 v Riu de Janeiru. Tam sem izkusil Boga in spoznal, da sem poklican k misijonarskemu življenju. Moja poklicanost, moj da je šel skozi roke teh prostovoljcev, zato sem se odločil, da tudi sam postanem eden izmed njih,” je pojasnil Micael, ki je del brazilske skupnosti Božje naročje, ki se osredotoča na oznanjevanje med ljudmi, ki so daleč od Cerkve. “Danes sem tu zaradi številnih prostovoljcev na prejšnjem svetovnem dnevu mladih, ki so se dali na razpolago in darovali svoj čas.”
V spomin na brata
Od leta 2013 Micael sodeluje pri več prostovoljskih projektih v Braziliji, zlasti pri rehabilitaciji invalidov, ki nimajo sredstev za plačilo zdravstvenih storitev. Ker je imel tudi sam invalidnega brata, je bila namreč pomoč invalidom in njihovo vključevanje v Cerkev vedno del njegovega življenja.
“Biti tukaj v tej ekipi in spremljati invalide, da bi se lahko približali veri, pomeni ohranjati zapuščino mojega brata,” je dejal Micael in pojasnil, da povsod, kamor gre, s širokim nasmehom s seboj nosi bratovo fotografijo. “Z družino smo se vedno borili za vključevanje in pozornost do invalidov.”
“Moj življenjski cilj je, da bi se invalidi počutili ljubljene in sprejete v Cerkvi,” je poudaril Micael. “Ne izključujte invalidov, saj so sposobni vsega in imajo tudi v Cerkvi svoj prostor. Imajo prostor v Gospodovi hiši in morajo se počutiti ljubljene. To je tisto, kar želim prinesti v Cerkev.”
Micael je še pojasnil, da se je kot misijonar “odpovedal vsemu, da bi živel po Božjih načrtih”. Danes pa pravi, da prejema “stokrat več, kot pravi Gospodova beseda”.
Dobro poskrbljeno za vse udeležence
Na svetovnem dnevu mladih v Lizboni je Micael eden od sedmih ljudi, ki vodijo zdravstveno službo, namenjeno pomoči škofom, ki zaradi visoke starosti morda potrebujejo več pomoči, in invalidnim udeležencem. Ker ima izkušnje z nego svojega brata, se Micael še posebej osredotoča na pomoč invalidnim udeležencem. V Lizbono je prispel 3. julija.
Pojasnil je, da bo njegova ekipa na večjih dogodkih letošnjega svetovnega dneva mladih prisotna v posebnih prostorih, ki so blizu osrednjega dogajalnega prostora. Osredotočili se bodo na prvo pomoč v nujnih primerih, opremljeni pa so tudi za zagotavljanje ustreznih pogojev za različne potrebe invalidnih udeležencev.
“Zelo sem vesel, da sem tukaj, to je bila zelo velika priložnost. Nikoli si nisem predstavljal, kam me bo Bog popeljal,” je z nasmehom dejal Micael.
