Cerkev sv. Haralampija v Galiciji na severu Španije se od daleč morda zdi kot lepo, toda precej običajno starodavno svetišče. Zgrajena je v obliki latinskega križa: ima tri ladje in visok zvonik.
Ogled od blizu pa nam razkrije edinstvenost tega zgodovinskega kraja češčenja, ki ga katoličani na otoku La Toja, prav tako na severu dežele, uporabljajo že od 12. stoletja. Cerkveni zidovi so namreč prekriti s školjkami pokrovačami, ki se lesketajo v španskem soncuin oddajajo svetel rožnatobel lesk.
V Galiciji, pokrajini, kjer leži tudi znamenito romarsko središče Santiago de Compostela, ni nič nenavadnega, da so stavbe prekrite s školjkami. Kot pojasnjujejo v zapisu tamkajšnjega turističnega urada, so školjke bogat naravni vir, ki ga zlahka najdemo na plažah atlantske obale v Španiji.
Poleg tega delujejo kot naravni izolator pred morsko vlago. Kapljice vode, ki izhlapevajo s površine oceana, se “zataknejo” v valovito zunanjost školjke in ne dosežejo cerkvenih zidov. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so stavbe, pokrite s školjkami, naravnost čudovite.
Otok La Toja, majhna zaplata zemlje, ki je z mostom povezana z mestom O Grove, na tem območju slovi po zdravilnih lastnostih izvirske vode. Ljudje že stoletja potujejo na otok, da bi izkoristili zdravilne učinke tamkajšnjih voda.
Cerkev sv. Haralampija je bila zgrajena v 12. stoletju in je posvečena Mariji, Morski zvezdi, zavetnici mornarjev, in svetemu Haralampiju, mučencu iz 3. stoletja, ki se mu priporočajo za ozdravljenje kožnih bolezni. Verniki, ki so trpeli za kožnimi boleznimi, so romali k tej cerkvi, molili za priprošnjo sv. Haralampija in se kopali v znamenitih otoških vodah.
Cerkev sv. Haralampija, ki jo domačini imenujejo kapela školjk, je leta 1996 za svojo poroko izbral španski premier Mariano Raoy.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
