Vztrajno se bližamo že 42. festivalu Stična mladih, ki bo potekal v soboto, 16. septembra.
V ta namen smo se pogovarjali z mariborskim nadškofom msgr. Alojzijem Cviklom, ki je tudi predsednik Urada za mlade. Prosili smo ga, naj nam predstavi pomen letošnjega gesla in teme, ki bosta rdeča nit Stične mladih. Vprašanje, ki si ga bodo letos zastavljali mladi, je “Kdo praviš, da sem?”, glavna tema pa bo identiteta.
Nedelja mladih
V dneh pred Stično v Katoliški cerkvi na Slovenskem obhajamo teden mladih, ki se začne z nedeljo mladih, tokrat 10. septembra. Nadškof Cvikl je poudaril pomen te nedelje in mlade povabil, naj bodo del nje.
“Pred nami je nedelja mladih, ki jo bomo obhajali to nedeljo, 10. septembra, in sicer z istim geslom, kot je bilo tudi na Svetovnem dnevu mladih v Lizboni, da je Marija hitro vstala in se odpravila v gore k svoji sorodnici Elizabeti. Papež Frančišek nam daje Marijo za vzor. Zakaj? Zato ker je takoj, ko je bila deležna daru, šla na pot, da deli to, kar je prejela, z drugimi. Čisto konkretno z Elizabeto, ki je bila te pomoči potrebna.
Papež na vseh srečanjih, ko se sreča z mladimi, poudarja besedo vstati. Vabilo, da vstanemo. Zakaj? Ker je nevarnost, da se mlad človek izgubi v množici, postane del množice, ki gre in niti ne ve, kam. In tudi sam se ne sprašuje o tem, kdo je in kam gre. Tako papež pravi, da je treba zapustiti svoj kavč, to besedo je uporabljal na Poljskem, in se podati na pot.
Zakaj? Ker če se podam na pot, bom srečal nekoga, ki prihaja z druge strani in me išče. Jezus Kristus, Božji sin je vedno na poti, vedno je tisti, ki mi prihaja naproti. Mlade zato vabim na nedeljo mladih v župnijah, ker se mi zdi, da so pomembne tri stvari: prvič, da mladi začutijo, da so del občestva, drugič, da jim občestvo prisluhne, in tretjič, da začutijo svoje mesto v tem občestvu.”
“Kdo praviš, da sem?”
Nadškof se je dotaknil izzivalnosti in razsežnosti osrednjega vprašanja letošnje Stične.
“Letošnje geslo v Stični je zelo izzivalno: “Kdo praviš, da sem?” Prvič, Bog sprašuje o sebi, po drugi strani pa postavlja mladim: “Kdo misliš, da si? Kdo si ti?” In kot sem prej rekel, je zelo pomembno, da vem, od kod prihajam, kdo sem. Dejansko, če sem sad ljubezni, tako staršev kot Božje, bom potem to ljubezen delil naprej.
Če pa se imam za nek skupek slučajev, ki sem prišel ne vem kako in grem ne vem kam, potem bom zelo vase zaprt, sebe bom postavljal v ospredje, v užitke. Če nimam odgovora na to, kdo sem, je v meni neka praznina. To praznino želim zakrpati z raznimi užitki. Ta luknja mora biti zakrpana.”
Zakaj v Stično?
“Zdi se mi zelo pomembno, da nas je nekaj. Ko srečujem birmance in jih vprašam, kaj je bilo najlepše pri pripravah, vedno odgovorijo, da birmansko srečanje v Mariboru, kjer nas je ogromno.
Občutek, da nisi sam, da je veliko tebi enakih, ki si postavljajo podobna vprašanja, vse to se mi zdi zelo pomembno. V Stični bomo skupaj obhajali sveto mašo, kjer bomo lahko začutili, da smo res eno občestvo, potem pa neštete delavnice, priložnosti, pobude, pa tudi sklepanje prijateljstev.
Zakaj je bilo v Lizboni na SDM tako lepo? Ker so se ustvarjala nova prijateljstva. Prijateljstva, ki enako mislijo, pričujejo, se mi zdi, da v tem svetu, ki je tako razpršen, potrebujemo prijateljstva, ljudi, ki mislijo tako kot jaz, ki iščejo kot jaz.
In to je Stična. Stična točka, kjer pridemo skupaj, začutimo, da iščemo skupaj in želimo najti odgovor in želimo najti svojo identiteto. Petru je bila podarjena: ‘Ti si Peter Skala, na tebi bom gradil …’
In tako se mi zdi tudi z vsakim izmed nas, čeprav smo nevredni, Bog na vsakega računa in na vsakem želi graditi Božje kraljestvo. Tako da res vabim v čim večjem številu, več nas bo, večja opora bomo drug drugemu, več upanja, več veselja bomo prenesli na svet, v katerem živimo.”
