V podkastu Mladost na kmetiji praviloma predstavljamo bolj vesele prigode mladih kmetov s slovenskega podeželja, tokratna epizoda pa v luči avgustovske vodne ujme prinaša žalostno zgodbo kmetije Zager iz zaselka Trbiž iz Ljubnega ob Savinji, ki sta ji potok Trbiški graben in reka Savinja prizadejala takšno škodo, da je osemčlanska družina ostala brez strehe nad glavo.
Na kmetiji Zager so le nekaj tednov pred vodno katastrofo dokončno obnovili hišo, kjer si je mladi kmet Nejc Zager z družino ustvaril prijeten dom za petčlansko družino. Poleg njegove družine so na domačiji živeli še Nejčevi starši in brat. Danes so zaradi nastale situacije vsak na svojem koncu.
Podkast Mladost na kmetiji
Kako se spominja usodne avgustovske noči s četrtka na petek, ki jim je odnesla skoraj vse, kar so gradile in zgradile generacije pred njim?
“Ob pol petih zjutraj smo zapustili hišo, vzeli smo najnujnejše, čez en breg smo lahko ušli, tam pa so nas čakali sosedje z avtomobili in nas odpeljali k sebi domov. Pri njih smo bili kake tri tedne,” nam pojasni še vedno vidno pretreseni Nejc. Zemlja jim je zasula hišo do prvega nadstropja ter stari in novi hlev. Novega, ki so ga že očistili, so postavili pred nekaj leti.
Kaj pa se je zgodilo z živalmi, ki so bile v njem?
Situacija je bila in je še vedno toliko težja zaradi bolezni šestmesečnega sina: “Naš sin Oskar je imel že drugi dan po rojstvu kar težko operacijo. Odrezali so mu dobršen del črevesja, zato je odvisen od umetne hrane in mora biti priklopljen na aparat. Pri nas ni bilo elektrike dva dni in hvala Bogu so ga še isti dan zvečer odpeljali v klinični center, kjer so ga oskrbeli. Dober teden je bil v bolnišnici.”
Zaradi težke situacije, v kateri se je znašla mlada družina, so pomoč ponudili tudi v Društvu Viljem Julijan, v katerem pomagajo otrokom z redkimi boleznimi.
Po treh tednih bivanja pri sosedih se je Nejc z družino preselil v počitniško hišico na Konjski vrh v Lučah, ki mu jo je prijazno odstopil Nejčev sodelavec in prijatelj.
Ko je vsa družina nekaj dni zatem, ko se je voda umaknila, videla, kakšno razdejanje je pustila za seboj, je bila Nejčeva prva misel, da ne bodo nikoli več kmetovali.
“Stroji so bili zasuti, objekti zelo uničeni. Prva stvar, na katero sem pomislil, je bila, da je s kmetijstvom pri nas konec. Nato pa so me začeli klicati prijatelji, sošolci, sosedi in me spodbujali, da bodo pomagali. Vsem sem izredno hvaležen,” je ganjen mladi kmet, ki želi obnoviti domačijo, čeprav se zaveda, da je pred celotno družino izjemno zahtevno delo.
Zagerjeva kmetija je po obsegu manjša, s šestimi hektari kmetijskih površin in dvema hektaroma gozda. Nejc, sicer član Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline, je po izobrazbi diplomirani inženir zootehnike, na domači kmetiji pa je nosilec dopolnilne dejavnosti in dela kot gozdar sekač.
Na vsej domačiji ni objekta, ki ga povodenj ne bi vsaj delno ali popolnoma poškodovala. Edina izjema je kapelica, v kateri je bil Marijin kip. “Kapelico je že leta 1990 zasulo do vrha. Takrat so jo odkopali, dvignili ven in jo postavili na nasut material. Tokrat je Savinja drla praktično čez njo, a je ostala nedotaknjena.”
Ob vseh preizkušnjah, ki jih je deležna mlada družina, od sinove bolezni do poplavne tragedije, se morda številni sprašujejo zakaj, a kar družina nosi v sebi, sta upanje in vera. “Samo še to nam ostane v trenutkih, ko si obupan, samo še k veri se lahko zatečeš. To nam daje moč in upanje, da bo enkrat bolje,” je še dodal Nejc, ki ga bodrijo tudi vsi dobri ljudje, ki so jim doslej pomagali: “Ljudje nam prinesejo tudi denar, ampak ne šteje samo finančna pomoč, temveč tudi vse besede spodbude. To ti da zagon za naprej. Moje hvaležnosti do vseh se ne da opisati z besedami.”
