Trdovratnost je lastnost, ki vam bo pomagala vztrajati, lahko pa vas tudi prisili, da se oklepate nečesa, kar ni dobro za vas. “Če se čemu nočete odpovedati, izgubite priložnost, da se vključite v nekaj, kar bi vam omogočilo večji napredek pri doseganju cilja. Vsakič, ko se zataknete v neuspešnem podvigu, upočasnite svoj napredek,” pravi Annie Duke, avtorica na področju kognitivno-vedenjske znanosti o odločanju.
Pravilna izbira
Morda imate službo, v kateri se že več let ne počutite dobro. Delo vpliva na vaše duševno in fizično zdravje, zasebno življenje, družino.
S tem, da se oklepate tega delovnega mesta, imate sicer nekaj prednosti, saj imate redno plačo in vam ni treba skrbeti za izzive, povezane z vstopom v novo okolje, in negotovostjo, ali se boste na novem delovnem mestu znašli ali ne, ali se boste dobro razumeli s sodelavci in ali vas bodo po poskusnem obdobju redno zaposlili. “Pri uspehu ne gre za to, da se nečesa oklepamo, temveč za to, da izberemo prave stvari, katerih se bomo oklepali, ostale pa spustili.”
Morda ste v podobni situaciji kot zdravnica, o kateri v eni od svojih knjig pripoveduje Annie Duke, ki je nekaj časa razmišljala o zamenjavi delovnega mesta, vendar glede tega ni storila ničesar. Ko je dobila ponudbo za novo zaposlitev, ni vedela, ali naj jo sprejme.
Vprašali so jo: “Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo naslednje leto, če bi ostali na svojem trenutnem delovnem mestu. Kakšna je verjetnost, da se boste ob koncu letošnjega leta počutili nesrečno?”
Zdravnica je vedela, da je verjetnost zelo velika. In tako je sprejela ponudbo.
“Varne” naložbe
“O izgubi bi morali začeti razmišljati kot o problemu prihodnosti, ne preteklosti. To pomeni spoznati, da resnična izguba pomeni naložbo vsake dodatne minute ali evra, vsakega, tudi najmanjšega napora v nekaj, kar je nehalo biti vredno,” pojasnjuje Annie Duke.
Poznam veliko čudovitih žensk, ki so matere in v svojem življenju hrepenijo po rasti, pa naj bo to organizacija dobrodelne akcije, odprtje lastnega podjetja, podiplomski študij, duhovni razvoj ali pa podpora drugim ženskam; vsaka od njih išče način, kako nekaj narediti zase.
Se bojijo? Seveda!
Iščejo ravnovesje med svojo kariero ter skrbjo za otroke in dom. Izbirajo delovna mesta, ki se jim zdijo varnejša in jim omogočajo zgodnjo vrnitev domov.
Te na videz zanesljive rešitve pa nas lahko presenetijo. Kaj torej storiti?
Čas za iskanje
“Ne smemo čakati, da bomo prisiljeni izpeljati načrt B. Vedno moramo nekaj časa iskati,” pravi avtorica.
Po njenem sta v življenju gotovi dve stvari: davki in smrt.
Niti pogodba za nedoločen čas niti zaobljuba v zakonu ne prinašata popolne gotovosti. Ne pravim, da bi morali živeti v strahu ali tesnobi, ampak da si v našem življenju dovolimo prostor za spremembe, ki so nam danes še nepoznane.
Pri sprejemanju odločitev se vedno zanašamo le na delne informacije in ne moremo biti prepričani, da bo izbira, ki jo bomo sprejeli, prava. Vendar so te informacije lahko ključne in lahko bistveno spremenijo naše na videz urejeno življenje.
“Pričakujemo, da bi ljudje morali vnaprej videti s takšno lahkoto, kot lahko gledamo za nazaj. In če temu ni tako, težko razumemo, kako so tako nepremišljeni,” pravi Annie Duke. Obsojamo ljudi, ki po našem mnenju preveč odlašajo, pa tudi tiste, ki prehitro odnehajo; vidimo jih kot strahopetce ali neresneže.
Annie Duke omenja zgodbo plezalca, ki je načrtoval zapleten vzpon. Na odpravo se je pripravljal več mesecev in vanjo vložil veliko denarja. Njegovi spremljevalci so tvegali svoja življenja, da bi lahko posneli njegov vzpon. Vedel je, da je to lahko njegova zadnja možnost vzpona na to goro. Vedel pa je tudi, da lahko napačna izbira pomeni smrt.
Zmagovalci pogosto s čim odnehajo
“Kako se lahko tega naučimo, če ne vidimo tistih, ki odnehajo? Še huje, kako naj se česa naučimo, če jih, ko jih vidimo, dajemo v negativno luč in jih ne jemljemo za ljudi, vredne našega občudovanja, ampak za strahopetce ali dezerterje?”
Alex Honnold je kljub edinstveni priložnosti zavestno in namerno prekinil svoj vzpon in se vrnil domov.
Na goro se je vrnil čez leto dni in dosegel vrh, pri New York Timesu pa so njegov vzpon oklicali za “enega največjih športnih podvigov v zgodovini”.
Film z odprave je navdušil gledalce in leta 2018 celo prejel oskarja v kategoriji za najboljši dokumentarni film.
Vzpon na ta vrh je bil neverjeten fizični podvig, Honnold pa se v filmu zdi neprekosljiv. Zato moramo biti toliko bolj pozorni na plezalčev miselni podvig. “V nasprotju s splošnim prepričanjem zmagovalci pogosto s čim odnehajo. In tako zmagajo,”pravi Annie Duke.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
