“Praznovanje noči čarovnic pomeni hvalnico hudiču, ki – če ga častimo, četudi za eno noč – misli, da ima pravico nad človekom. Zato ne bodimo presenečeni, če se nam zdi, da svet razpada, in če se v pisarnah psihologov in psihiatrov rojevajo nespečneži, vandali, razjarjeni otroci ter obsedeni in depresivni najstniki, ki imajo samomorilna nagnjenja.”
Tako oster do praznovanja noči čarovnic je bil verjetno najslavnejši izganjalec hudiča na svetu, italijanski duhovnik Gabriele Amorth. Izvedel je več kot 60 tisoč eksorcizmov, zato lahko domnevamo, da je dobro vedel, s kom ima opraviti.
Vse je predstavljeno kot nedolžna igra
“Zelo mi je žal, da se Italija, tako kot preostala Evropa, odvrača od Jezusa Gospoda in se celo poklanja satanu,” je v pogovoru, objavljenem na sangiovannirotondonet.it, dejal leta 2016 umrli vatikanski eksorcist.
Trdil je, da je noč čarovnic nekakšna seansa, predstavljena v obliki igre. “Hudičeva premetenost se skriva prav tu. Če ste pozorni, je vse predstavljeno v igrivi, nedolžni obliki. V današnjem svetu celo greh ni več greh. Toda vse je prikrito v obliki potrebe, svobode ali osebnega užitka,” je opozoril Amorth. “Človek je postal bog samega sebe, kar je točno to, kar hoče hudič.”
Da bi zasenčil vse svete
Oče Amorth je pojasnil, da gre pri noči čarovnic in podobnih maškaradah za poganske, protikrščanske in protikatoliške stvari. “Te ‘smeti’ želijo in včasih celo uspejo zasenčiti in zamegliti slovesnost vseh svetih, ki jo veselo praznujemo 1. novembra. In ker je njihov namen prav v tem, da ovirajo svetost, je to hudičeva iznajdba, s katero ta želi zmotiti Božje načrte. Noč čarovnic je poganski praznik.”
Zakaj je noč čarovnic tako priljubljena, zlasti med mladimi? “Oni sledijo tokovom in to se z večjo intenzivnostjo dogaja v razkristjanjenih kulturah in obdobjih, kot je naše. Ponavljam: hudič ve, kako delovati.”
Pomembna je vzgoja
Eksorcist Amorth opozarja, da je težava zlasti v vzgoji. “Mnogi starši so se odpovedali nalogi vzgojiteljev in svojim otrokom dovolijo, da počnejo, kar hočejo. Zdi se mi, da je najhujša krivda na strani mater.”
Zakaj? “Ko oba starša hodita v službo, otroci odraščajo brez varnih vodnikov. Najboljša oblika nadzora je materina budnost. Če pa mati odide na delo, in velikokrat za to ni potrebe, otroci odraščajo brez nadzora. Ko staršem pozneje to postane jasno, pridejo jokat nad uporniškimi otroki,” ugotavlja Amorth.
