Ni prvič, da svetniki prihajajo iz iste družine. V zgodovini Katoliške cerkve so številni bratje in sestre, včasih tudi dvojčki, drug drugega navdihovali na poti k svetosti. Takšne so bile, recimo, sestre iz družine Martin, med katerimi je tudi sv. Terezija, sv. Ambrož in njegova sestra sv. Marcelina ali sv. Ludvik in njegova sestra Izabela Francoska. Potem je tu še približno ducat svetnikov, ki so izhajali iz družine sv. Makrine.
Zdi se, da je takšno pot ubrala tudi družina Beretta, saj je bila velika svetnica Ivana Beretta Molla za sveto razglašena leta 2004, njen brat, p. Alberto, pa je bil v lanskem decembru razglašen za častitljivega Božjega služabnika.
Globoko verna krščanska družina
Marija de Micheli (1887‒1942) in Alberto Beretta (1881‒1942), frančiškanska tretjerednika, sta bila starša družine s trinajstimi otroki. Njuno življenje ni bilo vedno preprosto. Pet otrok jima je v otroštvu umrlo zaradi španske gripe, najstarejši pa pri 18 letih zaradi tuberkuloze. Kljub vsem tem preizkušnjam so starši nenehno izkazovali svojo neomajno vero in zaupanje v Boga.
Njuna hči Virginia je pozneje povedala: “Moja starša sta bila sveta človeka. Oče je vstajal ob petih zjutraj, da je ministriral pri sveti maši ob pol šestih. Potem se je vrnil na zajtrk in odšel v službo. Mama je šla k maši ob sedmi uri, ker je pred tem vse pripravila za očeta.” Mati Marija se je maše udeleževala skupaj s svojimi številnimi otroki. Nato so zvečer, ko je bila vsa družina skupaj, molili rožni venec in svoj dan izročili v Božje roke.
Eden izmed sinov, Giuseppe, se spominja: “Preden smo se o veri učili iz knjig ali pridig, smo jo dihali doma. Dotikali smo se je z rokami, ko smo videli, kako se naši starši pogovarjajo z nami, kako oče in mati ljubita drug drugega, živita evangelij in ga udejanjata pred našimi očmi. Bila sta izjemna človeka z veliko vero v Božjo previdnost. V nasprotnem primeru ne bi imela trinajstih otrok!”
Trije posvečeni otroci in svetnica
Nekaj Berettovih otrok se je odločilo, da bodo svoje življenje posvetili Bogu. Giuseppe, inženir, je postal škofijski duhovnik. Virginia, zdravnica, je postala redovnica in misijonarka v Indiji. Enrico je postal duhovnik kapucin, potem ko se je udeležil svete maše, ki jo je obhajal p. Pij. Prevzel je ime Alberto ter kot misijonar in zdravnik odšel v Grajaù v Braziliji. 33 let se je posvečal svojemu poslanstvu in pomagal najbolj ubogim med ubogimi, bolnikom in gobavcem. Zaradi življenja, ki ga je v celoti daroval za bližnjega, so mu bile priznane junaške kreposti in razglašen je bil za častitljivega Božjega služabnika.
Več bratov in sester družine Beretta se je udeležilo beatifikacije in kanonizacije svoje sestre, sv. Ivane Beretta Molla, na Trgu sv. Petra.
Čeprav je Ivana v mladosti želela oditi v misijone in se pridružiti bratu v Braziliji, je na koncu sprejela materinstvo. Med četrto nosečnostjo so ji odkrili tumor. Strinjala se je z operacijo, vendar le pod pogojem, da zdravniki ohranijo življenje njene hčerke. Svojemu možu je povedala: “Če moraš izbirati med menoj in otrokom, zahtevam, da izbereš otroka.”
Otrok se je rodil, vendar je Ivana po nekaj dneh trpljenja umrla. Cerkev jo je razglasila za svetnico zaradi njenega zglednega svetega življenja in boja za zaščito nerojenega življenja.
Medtem ko častitljivi Alberto Beretta stopa po poti proti svetništvu in se bo morda pridružil svoji sestri v procesiji razglašenih svetnikov, bo družina Beretta v prihodnosti morda znova presenetila Cerkev …
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
