Pretekli teden me je nekdo ustavil sredi Ljubljane (delal je raziskavo) in me vprašal, kje najdem največ življenjskih modrosti. “V knjigah,” sem izstrelila. V to resnično verjamem. V dobi interneta, v dobi motenj pozornosti, v dobi hitrega užitka je branje luksuz.
Branje je razmeroma zahteven proces v smislu usmerjene pozornosti, sicer pa mnogim predstavlja tudi sprostitev ali potovanje v svet domišljije. Ob branju misli nekoga, ki se mi daje prek besed, se mnogokrat zavem hvaležnosti. Spoznavati ljudi na tako intimen način se mi zdi nekaj velikega.
Čeprav so družbena omrežja pri marsikom grobo posegla v čas, ki ga je prej namenil branju, nas z malce truda lahko tudi spodbujajo k branju. Le slediti moramo pravim osebam. V zadnjih letih je na slovenski Instagram sceni zraslo kar nekaj profilov, ki se ukvarjajo s širjenjem bralnih navad.
“Vprašanje je, čemu namenimo čas”
Največji profil, ki promovira branje, je @ajda_naklada. Za njim stoji Ajda, sicer profesorica specialne pedagogike, ki ustvarja knjižni blog, podkast in Instagram profil. Na Aleteii smo jo že predstavili. Profil je ustvarila zase prav iz želje, da bi več brala. Postavila si je cilj: 25 knjig v letu 2020 (na koncu jih je bilo 71!), ki jih je potem tudi na kratko predstavila na svojem profilu.
Ugotovila je, da je na Instagramu že zelo močna knjižna skupnost, ki jo je hitro sprejela za svojo. Na vprašanje, kje najde čas za branje, je odgovorila takole:
“Čas vedno je – vprašanje je, čemu ga namenimo. Sama večinoma berem zvečer, ker so moji dnevi sicer precej polni. Za nekaj strani pred spanjem bi moral imeti čas skoraj vsakdo, so pa velikokrat težava zasloni, ki so prijetnejša zaposlitev od knjig.”
Tisto, kar ji pomeni največ, je skupnost ljudi, ki se združujejo ob debatah o knjigah. Na profilu @ajda_naklada boste našli celo zbirko projektov, v katerih lahko sodelujete: Abecebralnica, kjer v enem letu prebereš knjige, ki z začetnicami naslovov pokrijejo vse črke slovenske abecede; vsako leto se lahko pridružite Nakladalni znački ali Nakladaratonu – tu boste vsak teden prebirali knjigo na razpisano temo. Ajda vodi tudi projekt Knjižni pirh in Knjižni skrivni Božiček, Booktober in še kaj.
Povezovanje dveh hobijev: branja in fotografije
Naslednji profil, ki vas bo spodbudil k branju, je @knjiznisepet, za katerim stoji Martina. Piše recenzije knjig, knjižna priporočila na svojem blogu in na Instagramu. O objavljanju knjižnih objav na spletu je povedala:
“V prvi vrsti ustvarjam zaradi sebe. Rada berem, fotografiram in pišem in na Instagramu se vse to skupaj lepo poveže. Ko vidim, kakšna lepa skupnost je tu z mano, me to vedno žene naprej.”
Bralni bingo
Tretji profil je @izposojevalkabesed, ki ga ustvarja Barbara. Na njenem profilu pravkar poteka Poetični bingo. Knjižni bingo je pravzaprav bralna tombola. V njem poskušate prebrati ustrezne knjige, da prekrijete kvadratke.
V tokratnem Poetičnem bingu boste brali poezijo o glasbi, o času, z domače police, otroško poezijo, Pesmi štirih, ena knjiga mora biti prejemnica Jenkove nagrade in tako dalje. To je igra, ki jo igrate zase, hkrati pa svoje bralne dosežke lahko primerjate s skupnostjo na Instagramu, kar je lepa spodbuda k branju.
Najboljše je branje vsak večer pred spanjem
Knjižne vsebine ustvarja tudi Ana iz @mamainljubljana, podrobneje jo lahko spoznate tule. Poleg vsebin, ki se navezujejo na materinstvo, redno vključuje tudi knjižne predloge za otroke in starše.
Povedala je, da “knjige in branje vsekakor niso najbolj marketinška, populistična ali dobičkonosna tema družbenih omrežij, zato jih ta s svojimi algoritmi ne promovira. Vseeno jih vključujem, ker je branje preprosto del mene, pa tudi zato, ker verjamem, da so ljudje, ki veliko berejo, prijaznejši, pogumnejši, strpnejši in še marsikaj, kar pri ljudeh cenim. Čas za branje moram kot mama iskati zavestno in vztrajno. Najbolj se mi obnese pol ure do uro branja vsak večer pred spanjem.”
Bralnih profilov na Instagramu pa je še mnogo: @dozadnjestrani, @knjiznibar, @ona_._bere, @knjigategleda, @knjigolandija in drugi. Verjamem, da boste našli še kakšnega, če boste pobrskali tudi sami in tako dobili pisano bralno druščino.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
