Konec letošnjega marca so na Netflixu začeli prikazovati serijo z naslovom Zaveza: zgodba o Mojzesu(Testament: The Story of Moses). V treh epizodah, vsaka traja približno 90 minut, se gledalci sprehodijo po življenjski poti starozaveznega preroka, na kateri se je soočal s številnimi stiskami in preizkušnjami.
Po uspehu serije Izvoljeni se zdi, da postajajo serije z versko vsebino med gledalci vedno bolj priljubljene. Z dobrim razlogom: Sveto pismo in njegovi nauki so morda res starodavni, toda na včasih presenetljive načine jih lahko uporabimo tudi v sodobnem času. To še posebej velja za Mojzesa, človeka, ki je Izraelce popeljal iz suženjstva.
Posebnost te serije je, da kot dokumentarna drama ne prikazuje le Mojzesovega življenja, ampak prinaša tudi mnenja vodilnih teologov treh monoteističnih religij ter izvedencev s področja egiptologije in drugih pomembnih raziskovalnih področij. Prek Mojzesovega življenja in komentarjev pa lahko spoznamo, kako je ta starodavni svetopisemski lik na poseben način pomemben tudi danes.
Izvirni bojevnik za družbeno pravičnost
Rabin Shlomo Einhorn v seriji poudari, da se je “družbena pravičnost začela z Mojzesom”. Ko je Mojzes živel v faraonovi palači, je ubil Egipčana, ki je pretepal hebrejskega sužnja. Čeprav je umor vedno nedopusten in se je Mojzes težko soočil z lastnim dejanjem, je zavzemanje za šibkejše vedno občudovanja vredna lastnost.
Danes se zdi, da so mnogi, bolj kot kdajkoli prej, zaskrbljeni glede družbene pravičnosti. Mojzes se je pri soočanju z neenakostmi, na katere je naletel v življenju, zanašal na Božje vodstvo, in to je vedno odličen zgled, ki mu velja slediti.
Mož, ki je občudoval žensko moč
Pogosto menimo, da so bile ženske v preteklosti obravnavane kot manjvredne v primerjavi s svojimi možmi. Mojzes pa to misel ovrže. Še en močan lik v seriji je Cipora, Mojzesova žena. Prikazana je kot enako močna soproga, ki svojega moža podpira in vodi skozi različne bitke. Vidimo lahko, kako se je Mojzes opiral na svojo ženo in ji prisluhnil. Občudoval je njen neomajni moralni kompas in občudovanja vreden občutek za pravičnost.
Poleg žene se je Mojzes opiral tudi na svojo biološko mater Johebedo, posvojiteljico Bitijo, faraonovo hčerko, in sestro Mirjam. Zaupal je njihovemu mnenju, one pa so mu v zameno pomagale, da je postal človek, kot si ga je zamislil Bog.
Človek mnogih istovetnosti
Jonathan Kirsch poudarja, kako se je moral Mojzes soočati z dejstvom, da je bil človek različnih istovetnosti. Rodil se je kot Hebrejec, odraščal kot egiptovski princ, pozneje pa je postal izobčenec, kar ga je privedlo do tega, da je postal ponižen pastir. Imel je tudi midjanskega tasta in kot Božji izvoljenec je osvobodil Izraelce. To je veliko za enega človeka!
Danes so naše družine postale bogatejše, pogosto se v njih mešajo različne kulture. Veliko ljudi ima starše iz različnih držav, družbenih okolij in celo različnih religij. Tudi na gospodarskem področju se lahko naša življenja z leti močno spreminjajo, saj na svoji poklicni poti nimamo enega samega delovnega mesta in so spremembe nenehne.
V tem primeru Mojzes tudi tisoč let po svoji smrti še vedno predstavlja sodobnega človeka.
Vsak ima svoje napake
Pastor Tom Kang pa izpostavlja, da skozi serijo lahko tudi vidimo, kako ima vsak človek svoje napake: “Bog je namreč izurjen za to, da izbere pokvarjene stvari in jih ne le popravi, temveč jih znova uporabi za nekaj večjega.” Z Mojzesom kot zgledom, ki mu lahko sledimo, ta misel vsem prinaša upanje, da je vsakdo izmed nas morda namenjen za nekaj večjega, četudi se ne počutimo dovolj sposobni za to delo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
