Saša Purkart je zaposlena v živalskem vrtu Ljubljana kot nutricistka, kar pomeni, da pripravlja jedilnike za živali in naroča hrano. Lahko bi rekli, da je prava “mojstrica” okusov za živalsko kraljestvo. 🙂
Po izobrazbi je diplomirana inženirka agronomije. Tako doma kot v tujini se udeležuje izobraževanj in konferenc na temo prehrane in dobrobiti živali v živalskem vrtu. Redno spremlja objave najnovejših smernic na to temo in jih poskuša implementirati v prehrano živali, saj se to področje neprestano spreminja.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Zbujanje brez budilke in kava. Se zgodi – ob vikendih.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Nič si ne rečem. Običajno hitim. 🙂
3. Zaposleni ste kot nutricistka v živalskem vrtu. Kako poteka vaš dan v službi?
V ljubljanskem živalskem vrtu sem zaposlena 12 let. Prvih osem let sem bila zaposlena kot vodja kuhinje za živali, zadnja štiri leta pa kot nutricistka. Moje delo v živalskem vrtu je priprava ustreznih jedilnikov za posamezne živalske vrste in zagotavljanje hrane za prav vse živali. In ravno zagotavljanje ustrezne hrane predstavlja kar velik izziv, saj je vsaka živalska vrsta po svoje prehranski specialist. Poleg tega pa vsa hrana ni dosegljiva na domačem trgu, zato je veliko krmil treba kupovati v tujini.
Vedno, ko se lotimo priprave jedilnika, najprej preberemo literaturo za določeno vrsto živali. Pozanimamo se, kako se ta vrsta živali prehranjuje v naravnem okolju in potem poskušamo priskrbeti sestavine, ki zadostijo vsem potrebam. Redno spremljamo ješčnost živali, kaj ostaja in kaj poje. Ostanke hrane pogosto tehtamo z namenom, da zagotovimo dovolj in hkrati ne preveč hrane.
Na količino obroka vpliva tudi telesna kondicija živali – redno spremljamo kondicijo živali in prilagajamo jedilnike glede na potrebe naših živali – če so živali breje, v laktaciji, presuhe, obroke povečamo, če so predebele, obroke zmanjšamo. Telesno kondicijo ocenjujemo pri vseh živalih, nekatere pa lahko tudi stehtamo.
4. Za katero žival najraje pripravljate obroke oziroma katera ima najbolj zanimivo in zahtevno prehrano?
Prav vsaka žival ima po svoje zanimivo in zahtevno prehrano. Kot že omenjeno, je prav vsaka živalska vrsta po svoje prehranski specialist in temu primerno je pripravljen tudi jedilnik oziroma obrok. Meni najbolj zanimiv je obrok za kopenske želve in rastlinojede plazilce, saj v poletnem času dobivajo užitne cvetove in liste okrasnih in divjih rastlin.
Za ta namen imamo tudi v okolici kuhinje urejen vrtiček, kjer v poletni sezoni nabiramo te cvetove in liste. Pogosto pa naberemo užitne rastline tudi na bližnjih travnikih. Obrok za te živali v poletnem času je res pisan in je videti kot šopek.
5. Se kdaj zgodi, da je katera od živali izbirčna? 🙂
Najbolj izbirčni jedci v našem živalskem vrtu so po mojem mnenju bolivijski sajmiri. Zelo hitro se naveličajo ene vrste hrane, zato jim vsak dan ponudimo drugačne brikete oziroma krmila – zanje imamo na voljo več krmil različnih proizvajalcev, ki se razlikujejo po teksturi in okusu. Poleg tega pa vsak dan dobijo več vrst različne zelenjave, semena, oreške in žuželke.
Najmanj izbirčni so pritlikavi pujski, divji prašič in krškopoljske svinje – oni vedno pojedo vse. 😊
6. Ima katera žival zelo podobno prehrano kot človek?
Niti ne, je pa velikokrat mogoče potegniti vzporednice zdrave prehrane iz prehrane živali. Na primer iz jedilnikov za primate in tudi iz jedilnikov za nekatere druge vrste živali smo že pred leti ukinili sadje, saj vsebuje veliko vode in sladkorja, malo beljakovin, vlaknin, vitaminov in mineralov, in to sadje nadomestili z zelenjavo. Tudi za živali, ki so po naravni ekologiji prehrane sadjejede, komercialno sadje, kot ga lahko kupimo v trgovini, ni primeren nadomestek sadja, ki ga te živali jedo v naravnem okolju.
V naravi sadjejede živali jedo divje sadje, kot so na primer jerebika, mokovec, divja češnja, divja jablana. To divje sadje vsebuje manj sladkorja in vode ter več beljakovin, vlaknin, vitaminov in mineralov. Zato je po sestavi kot nadomestek divjemu sadju bolj primerna zelenjava. In verjetno je bolje, da tudi ljudje namesto slaščic zaužijemo sadje oziroma še bolje zelenjavo, saj vemo, da preveč sladkorja škodi našemu zdravju.
7. Kako pomembna je kakovost hrane za živali? Predvidevam, da bi jih vsi obiskovalci radi hranili. Zakaj to za živali ni dobro?
Kakovost hrane je zagotovo na prvem mestu, vedno nabavljamo samo najboljše. Kakovostna in ustrezna prehrana je temelj za zdravo življenje živali – prehrana in zdravje sta tesno povezana. Ker se tega dobro zavedamo, nekatere vrste hrane dajemo tudi na analize kakovosti, na primer ribe za morske leve pošljemo na analize v dva laboratorija ob vsaki dostavi. In v primeru, da analizirane ribe presežejo mejne vrednosti, potem teh rib ne hranimo, saj hranjenje s pokvarjenimi ribami privede do prebavnih težav.
Obiskovalci še vedno zelo radi hranijo živali, predvsem je problem, ker gre večinoma za neprimerno hrano, kot so razni sladki priboljški ali slani prigrizki, ki vsebujejo veliko sladkorja ali soli, nekoristnih maščob in lahko prebavljivih ogljikovih hidratov.
Najpogosteje se po hranjenju z neprimerno hrano, kot so sendviči, pica, smoki, razne sladice, pojavijo driska, napihnjenost in celo bruhanje, kar je posledica vnetja prebavil in porušene mikroflore. To se dogaja predvsem v obdobju povečanega obiska živalskega vrta, ko je prisotnih veliko obiskovalcev hkrati in je takšnih idej za hranjenje posledično več.
Hrana, ki jo zaužije obiskovalec, absolutno ni primerna za hranjenje naših živali, na kar opozarjamo tako z napisi na ogradah kot z ustnimi opozorili in pojasnili, kadar takšna dejanja opazimo. V živalskem vrtu ima vsaka živalska vrsta skrbno pripravljen jedilnik in glede na pripravljen jedilnik tudi pripravljamo obroke za naše živali. Vse sestavine skrbno stehtamo, da ni hrane premalo ali preveč.
Vsekakor v živalskem vrtu spremljamo najnovejše smernice prehrane živali in glede na te smernice sestavljamo jedilnike, zato je hranjenje s strani obiskovalcev zelo nezaželeno, saj zaposleni poskrbimo, da naše živali dobijo to, kar resnično potrebujejo in je za njih zdravo.
8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Vsaka preizkušnja v življenju se mi zdi dobrodošla – iz vsake se poskušam naučiti čim več. Verjamem, da se nam vse stvari v življenju zgodijo z določenim razlogom.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Nimam posebne misli. Najbolj mi pomagata čokolada in dobra kava. Pa toliko sem pisala o zdravi prehrani … 😊
10. Biti ženska je lepo, ker …
… smo lahko nežne in sočutne ter hkrati močne in pogumne.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
