Aleteia

Kako se bomo manj pritoževali in bolj vzljubili življenje

HAPPY
Deli

Med prazniki ali v začetku novega leta je najprimernejši čas, da poskusimo pretrgati ta uničujoči krog

S pritoževanjem izražamo svoje nezadovoljstvo ali razočaranje. K pomembnim odnosom v življenju spada tudi pogovor o napornem dnevu ali pa o nadležni zadolžitvi, ki smo jo dobili, čeprav si je nismo želeli. Malce nas potolaži, če zakoncu potožimo, da moramo na delovnem mestu poskrbeti za letni piknik vseh zaposlenih, čeprav se nismo javili za to nalogo. Z drugimi se povezujemo tako, da z njimi delimo dobre in slabe trenutke v življenju.

Toda pritoževanje, še posebej če nam je v navadi, zelo negativno vpliva na medosebne odnose in tudi na nas same. Hitro se lahko zgodi, da bomo izločili vse dobre trenutke v življenju, poudarili pa vse neprijetne. Drugi se bodo naveličali naše negativnosti in bodo odnos z nami občutili kot breme. Če se bomo osredotočali le na negativne vidike v življenju, bomo z njim vedno manj zadovoljni.

Zakaj se pritožujemo?

Pritoževanje je izbruh notranjega dialoga. Najprej se pritožujemo sami sebi, nato pa to izrazimo navzven. Toliko časa premišljujemo, kaj nas teži, da se to nazadnje izrazi v pogovoru. Pritoževanje je zakoreninjeno v vzorcu razmišljanja, ki se bolj osredotoča na neprijetne kot na osrečujoče trenutke v življenju.

Pogosto se pritožujemo, ker si želimo, da bi drugi spoznali našo notranjo izkušnjo in z nami sočustvovali ali pa nam priskočili na pomoč. Spet drugič si želimo le, da nam nekdo prisluhne. Morda se niti ne zavedamo, da se pritožujemo, ampak zmotno mislimo, da drugim zgolj pripovedujemo o svojem življenju.

Kako naj torej dosežemo, da se bomo manj pritoževali?

1. Postavimo meje

Pogosto se pritožujemo nad drugimi ljudmi, namesto da bi jim pripovedovali, kaj nas skrbi. Namesto pritoževanja se navadimo neposredne komunikacije in si postavimo meje, s katerimi se bomo zlahka sprijaznili. Svojo pomoč ponudimo le takrat, ko smo res pripravljeni pomagati, in recimo ne, če naloge ne želimo sprejeti. Pritoževanje je pogosto rezultat zamer in pomeni, da moramo postaviti boljše meje.

Cleaning is done
Shutterstock

2. Pohvalite sami sebe

Včasih se pritožujemo o naporu, ki ga od nas zahteva določena naloga. Namesto da tožimo, kako dolgo smo čistili kopalnico, si raje čestitajmo, da smo pri delu vztrajali do konca. Naj nas razveseli rezultat napornega dela: čista kopalnica! Tako se bomo navadili občutke nezadovoljstva zamenjati s hvaležnostjo in ponosom.

3. Poiščimo ravnotežje v hvaležnosti

Nezadovoljstvo in druge neugodne občutke je težko zatreti, lahko pa poskrbimo, da jih uravnotežimo s hvaležnostjo. Dovolimo si izreči, kaj nas skrbi, nato pa se načrtno osredotočimo na pozitivne vidike v življenju. Plačajmo vse račune in se nato odpravimo na sprehod. Hvaležnost morda ne bo zmanjšala nezadovoljstva, pregnala pa bo navado, da se vedno osredotočamo le na neprijetne stvari.

4. Poiščite pomoč

Pritoževanje pogosto pomeni, da posredno prosimo za pomoč. Morda se pritožujemo, ker se nam zdi, da sami ne bomo zmogli. Težko je prositi za pomoč, še posebej če gre za stvar, ki naj bi jo zlahka opravili sami, vendar nam je zmanjkalo časa ali energije. Včasih se pritožujemo tudi zato, ker stvar sicer lahko opravimo, a si tega ne želimo.

Nobene navade ne bomo spremenili čez noč. Začnimo pri tem, da si beležimo (v glavi ali pa na papirju), kako pogosto se pritožujemo. Včasih lahko spremenimo vedenje že ob vzorcu, ki se ga zavemo ob natančnem spremljanju. Opazili bomo, da bo sprememba v našem notranjem dialogu vidno vplivala na to, kako bomo videli dogajanje v svojem vsakdanjem življenju.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.