Aleteia

Zakaj je otroški dolgčas pravzaprav dobra novica

HOLDING HANDS
Suzanne Clements | Stocksy United
Deli

Nekatere starše lahko tarnanje o dolgčasu spravi v zadrego, ker mislijo, da to pomeni, da so slabi starši ali da otrok trpi

Popoldanska ura je, starši in otroci pridejo domov iz službe, šole in vrtca. Dan je bil dolg, vsi so malce utrujeni, sitni. Potem pa se še en izmed otrok, ali celo več otrok, oglasi: “Mamiiii, meni je doooooolgčas!”

Prvi mogoči izhod: zaslon

Kaj je najlažje storiti? Takoj preklopiti iz “službenega programa” na igrivo sproščenega je težko, prave priložnosti za popoldanski počitek ob majhnih otrocih ni.

Najlažje bi bilo prižgati enega izmed zaslonov in s tem pridobiti nekaj minut ali celo ur tišine in miru. Otroci so v družbi prižganega televizorja, računalnika, tablice ali telefona kot hipnotizirani. Dobesedno lahko minejo ure in ure, ne da bi sploh trznili, se spomnili, da so morda žejni, lačni ali da jih tišči na stranišče.

KID COMPUTER
PIXABAY

Drugi mogoči izhod: zabavanje otroka
Druga možnost pa je, da starši iz občutka slabe vesti ali dolžnosti začnejo otroka nemudoma zabavati na tak ali drugačen način, da bi ga zamotili. Seveda ni z igro z otrokom nič narobe oziroma je zelo dobrodošlo, da si starši vzamejo za otroka čas in se ukvarjajo z njim.

Težava nastane, ko je otrok navajen, da ga vedno drugi zabavajo, in se v položaju, ko se mora zamotiti sam, nikakor ne znajde. Tako je najprej na vrsti igra, potem skupno risanje, nato branje knjige in tako dalje. Otrok se brez mamice ali očka, ki bi se igral z njim, ne znajde.

Zakaj je dolgčas pravzaprav dobra novica?
Pa vendar psihologi pravijo, da je nujno, da je otroku kdaj tudi dolgčas. Otrok to sicer sprva zazna kot moteče, vendar šele v trenutkih, ko ni zunanjih dražljajev, ki bi ga zamotili, pravzaprav lahko zasliši sam sebe in se odloči, kaj bi počel.

Tudi odrasli potrebujemo trenutke tišine, miru ter odsotnosti zunanjih motilcev – enako je pri otrocih. Če je človek namreč od majhnega navajen, da je neprestano izpostavljen množici dražljajev, ki v njem vzbujajo občutke ugodja, se v njegovih možganih razvije kemijski vzorec odvisnosti.

Child in Tree
Shutterstock

Od dolgčasa k ustvarjalnosti
Specialni pedagog Marko Juhant pravi, da otroku nujno mora biti kdaj tudi dolgčas. Dolgčas zato ni prav nič slabega. Tudi če otrok nekaj minut postava naokrog, se usede, uleže ali nesrečno gleda okrog sebe, nič zato. To so trenutki, ko se v njem zbudi ustvarjalnost.

Če je mogoče, naj bo čim več takšnih trenutkov v naravi, kjer je možnosti za igro in raziskovanje (sam ali v skupini) zares veliko. Doma pa otroku lahko ponudimo na primer material za ustvarjanje – to so lahko škarje in papir, lepilo, tempera barvice, plastelin, škatla gumbov in vrvic, krpe blaga, ki jih ne potrebujemo več, stare revije …

Karkoli že bo, bo otrok zagotovo dobil idejo in si sam izdelal kakšen pripomoček, igračo ali se spomnil načina zabave s temi materiali. Če je otrok več, je zabava sploh zagotovljena. Enako velja za stripe, otroške knjige, barvice in pobarvanke – te stvari naj bodo vedno na voljo.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.