Ste mislili, da so vedno zaprte za samostanskimi zidovi in neprestano molijo? Tudi to, ampak … Objavljamo blog uršulinke s. Marjete Pije CevcNekaj tednov pred odhodom v samostan sem srečala nekdanjo sošolko iz paralelke, ki je že bila v samostanu, in jo vprašala zame tedaj precej pomembno vprašanje: “Ali se redovnice lahko ukvarjate s športom?” Zasmejala se je in odgovorila: “Premalo se, bolje bi bilo, če bi se več.” Začutila sem olajšanje.
Zdaj sem sama v teh vodah in si mislim enako: “Bilo bi dobro, da bi se več.”
S kakšne vrste telesno rekreacijo se redovnice ukvarjamo, je odvisno od let, redovnega obdobja, zdravja, zaposlenosti in motivacije ter stroškov.
Najbolj običajna je hoja, primerna za vse starosti. Za daljši ali malo intenzivnejši sprehod se še ni treba preobleči v “civil”, lahko pa se.
Preberite še:
“Jakov Fak je človek za velika tekmovanja”
Preberite še:
Smučarski podvigi papeža Janeza Pavla II.
Oglejte si fotogalerijo:
Kadar gremo na tek, si nadenemo športno opremo. Dandanes je sicer zahtevnejše najti primerna tekaška oblačila, ker so vedno bolj udobna, a hkrati tudi oprijeta. Vendar se da najti vmesno pot.
Nekatere redovnice lahko srečate celo pri teku na daljše, večkilometrske razdalje kot npr. šolsko sestro Polonco Majcenovič. “Do zdaj sem pretekla en cel maraton, nekaj polmaratonov, a že dolgo tečem le in zgolj za vzdrževanje osnovnega zdravja. Začela sem teči predvsem zaradi sedečega dela in s tem povezanih težav,” pravi o razlogih za tek.
“Tek pa mi je všeč, ker je samoten, ker lahko takrat molim, marsikaj premislim in okušam, da je zdravo telo prostor zdravega duha. Vsako leto pripravim tudi tekaški križev pot na Ptujsko goro. Tek je del mojega vsakdana; če je to 10 minut, je pa 10 minut.”
Še malo, pa bo #LJMARATON Blagoslov po maši: "Tecimo življenjski maraton v ljubezni do Boga in ljudi." #prijatelji #podpora pic.twitter.com/8ZQgl6cBo7
— Marjeta Pija Cevc (@smpija) October 29, 2017
Nekatere sestre pogosteje plavajo. Pri tem je potrebno ustrezno znanje in bližina bazena, zato jih je manj – razen poleti, ko nekatere redovnice, ki živijo ob morju, jutranje ure izkoristijo za ohranjanje kondicije.
Posamezne sestre se v dogovoru s predstojnico odločijo za bolj specifično vadbo oz. dejavnosti – gorništvo, alpinizem, karate, športno plezanje. Za večino so to le posamezni dnevi v letu, ki pa prinašajo veliko veselja.
Skupinsko se sestre v kakšni skupnosti odločijo za organizirano tedensko telesno vadbo (z elementi pilatesa), včasih košarko ali odbojko. Pozimi gremo sem ter tja za kak dan smučat ali pa na tek na smučeh.
Preberite še:
Slovenec, ki je bil v Argentini 20 let nepremagljiv
Preberite še:
Športni as stoji ob strani krščencu in bratu
Sicer je najbolj izvajana oblika telesnih vaj vključena v vsakdan. Poleg jutranjega raztezanja ali telovadbe, ki jo marsikatera opravi v svoji sobi, še največ kolesarimo in hodimo.
V samostanu, ki ima veliko dolgih hodnikov in več nadstropij, je lahko gibanja veliko. Na dan, ko sem imela obilo dela v hiši, je telefon zaznal 13.098 korakov – pa nisem niti stopila na ulico.
Preberite še:
Katoličan gre v bar … v postnem času
Preberite še:
Grehi, ki ne potrebujejo spovedi?
Preberite še:
Uspešni vohunski triler o Mariji končno v slovenskih kinih
