Aleteia

Samostan, ki se je zapisal v slovensko zgodovino

Deli

Vetrinjski cistercijanski samostan je bil nekdaj eden najpomembnejših in najstarejših samostanov na slovenskem narodnem ozemlju

Vetrinj (nem. Viktring), ki je od leta 1918 oziroma 1920 del Republike Avstrije, je stara naselbina, prvič omenjena že v 9. stoletju z imenom Vitrino. Ko so plemiči in koroški vojvode Spanheimi leta 1142 ustanovili cistercijanski samostan, je bil Vetrinj popolnoma slovenska vas.

Sloviti Janez Vetrinjski

Prvi menihi so v novoustanovljeni samostan prišli iz Francije. Francoskega rodu je bil tudi Janez II. Vetrinjski (1270 ̶ 1347), ki je bil opat samostana med letoma 1312 in 1345. Bil je tudi pisatelj, pesnik in zgodovinar. V svojih zgodovinskih delih je pisal tudi o slovenskem obredu ustoličevanja na Gosposvetskem polju.

PUBLIC DOMAIN

Cistercijani

Cistercijani oziroma cistercijanci so pripadniki reformirane veje benediktinskega reda. Ime imajo po matični opatiji v kraju Citeaux (latinsko Cistercium) v Franciji. Njihov slogan je moli in delaj (lat. ora et labora), znani pa so tudi po vzdevku beli menihi.

V samostanu postavijo tovarno

Samostan je deloval vse do maja 1786, ko ga je zaprl cesar Jožef II. Menihi iz samostana so se razkropili po drugih krajih, v delu samostana pa sta brata Johann in Christoph Moro leta 1788 uredila tekstilno tovarno. Leta 1897 se je tovarna razširila na celoten nekdanji samostan.

Ponemčenje Vetrinja

Prihod tovarne, ki je bila zgrajena z nemškim kapitalom in ki je bila v lasti Nemcev oziroma nemško govorečih, je v nekoč popolnoma slovenski oziroma slovensko govoreči vasi sprožila procese ponemčevanja. Tako je vas, ki je vse bolj postajala predmestje Celovca, postala dvojezična. Prebivalci Vetrinja, ki se izrekajo za Slovence, so zdaj v veliki manjšini.

CC BY-SA 3.0

 

Ko je leta 1967 šla tekstilna tovarna v stečaj, je zgradbo nekdanjega samostana želela kupiti slovenska Mohorjeva družba iz Celovca in v njem urediti srednjo šolo. A so bili krajevni in koroški politiki proti “slovenizaciji” zgradbe nekdanjega samostana, tako da je zgradbo namesto koroških Slovencev prevzela država in jo leta 1970, na 50. obletnico koroškega plebiscita, podarila deželi Koroški.

V zgradbi od leta 1977 deluje gimnazija, samostanska cerkev pa je v lasti župnije Vetrinj.

Vetrinjska tragedija

Vetrinj se je v slovensko zgodovino zapisal tudi s tako imenovano vetrinjsko tragedijo. Maja 1945, po koncu druge svetovne vojne, se je na polje ob samostanu nastanilo okoli 25 tisoč slovenskih domobrancev in civilistov ter postavilo začasno taborišče.

Proti koncu maja so Britanci začeli prevažati domobrance, ki so menili, da jih premeščajo v Italijo, nazaj v Slovenijo oziroma Jugoslavijo. Do konca maja so Britanci iz Vetrinja odpeljali več kot deset tisoč domobrancev in nekaj sto civilistov, ki jih je nato komunistična oblast v Sloveniji pomorila.

PUBLIC DOMAIN

Begunsko taborišče v Vetrinju je delovalo do leta 1950.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.