Aleteia

Slovenski samostan, v katerem je tretja najstarejša lekarna v Evropi

OLIMJE
KATJA CINGERLE | DRUŽINA
Deli
Komentar

Grad, v katerem je zdaj samostan Olimje, je po izročilu star že več kot tisoč let

Grad Olimje blizu Podčetrtka, ki naj bi ga začeli graditi leta 1015, so imeli najprej v lasti plemiči iz koroške rodbine Pilštanj. Članica te nekdaj mogočne in vplivne rodbine je bila tudi koroška svetnica sveta Ema Krška (980 ̶ 1045).

Stolp, iz katerega zraste grad

Na začetku je bil na mestu zdajšnjega samostana samo grajski stolp, ki pa so ga pozneje preuredili v podeželski dvorec. Grad je pogosto menjal lastnike, med drugim je bil do leta 1436 v lasti celjskih grofov.

Veliko spremembo je dvorec doživel leta 1550, ko ga je takratni lastnik grof Tattenbach povečal. Iz romantičnega dvorca je tako nastal renesančni grad.

Prihod menihov v Olimje

Leta 1657 je grad kupil ogrsko-hrvaški baron Janos Sakhmardy in ga podaril pavlinskim menihom, ki so v Olimje prišli leta 1663 iz samostana v Lepoglavi na Hrvaškem.

Zanimivo je, da je pavlinski samostan v Lepoglavi leta 1400 zgradil grof Herman II. Celjski, pripadnik družine, ki je v tistem času tudi imela v lasti grad Olimje. Pavlinci so red, ki se imenuje po svetem Pavlu iz Teb in je bil ustanovljen okoli leta 1250 na Ogrskem.

Pavlinci so med letoma 1665 in 1675 grad Olimje popolnoma spremenili v samostan ter zgradili tudi veličastno baročno cerkev Marijinega Vnebovzetja.

OLIMJE
JOŽE POTRPIN | DRUŽINA

V Olimju je zrasla tretja najstarejša lekarna v Evropi

Za pavlince je značilno tudi ukvarjanje z zdravilstvom, zato ne preseneča, da je v samostanu Olimje po njihovem prihodu zrasla lekarna, ki velja za tretjo najstarejšo lekarno v Evropi.

Lekarno je s svetopisemskimi motivi in portreti najslavnejših starih zdravnikov in ranocelnikov leta 1780 poslikal slikar Anton Lerchinger iz Rogatca.

Menihi se vrnejo na Hrvaško

A pavlinci so se morali precej zgodaj posloviti iz samostana v Olimju. Tako kot za številne druge samostane, je bil tudi za ta samostan usoden cesar Jožef II. Ta je praviloma zaprl vse samostane, razen tistih, ki so se ukvarjali tudi s šolanjem otrok.

Leta 1783 je tako zaprl svoja vrata tudi samostan v Olimju, menihi pa so odšli v samostane v sosednjo Hrvaško. V Olimju je bila nato ustanovljena župnija.

Grofje Attemsi

Zgradba nekdanjega samostana je prišla na dražbo, na kateri jo je leta 1805 odkupil grof Attems. Attemsi so bili plemiška rodbina furlanskih korenin, ime pa imajo po gradu Attems pri Čedadu.

Attemsi, ki so bili leta 1630 povzdignjeni v državne grofe Svetega rimskega cesarstva, so imeli poleg Olimja na Slovenskem v lasti še številne druge gradove in dvorce (Goričane, Dornava, Štatenberg, Podčetrtek, Brestanica, Slovenska Bistrica …).

OLIMJE
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA

Podržavljenje gradu Olimje

Za Attemse na Slovenskem je bila usodna druga svetovna vojna oziroma dogodki po njej. Tako je komunistična oblast leta 1946 ubila takratnega lastnika gradu Olimje grofa Ferdinanda Attemsa. Grad je bil nato tudi podržavljen oziroma nacionaliziran.

Grad je nato desetletja propadal, dokler ga ni leta 1990 od občine Podčetrtek prevzela v najem mariborska škofija in ga izročila redovnikom minoritom. Ti so pripadniki ene od treh vej verskega reda manjši bratje, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški leta 1223. Drugi dve veji so frančiškani in kapucini.

Oživljeni samostan

Minoriti so v gradu ponovno uredili samostan, ki je pozneje dobil ime samostan blaženega Antona Martina Slomška. Prav v Olimju je namreč Slomšek 26. septembra 1824 obhajal novo mašo.

Slomšek je Olimju na čast tudi napisal kratko pesem ter objavil besedilo, v katerem je med drugim zapisal, da se je v Olimju rodila sveta Ema (po drugem izročilu se je rodila na gradu Pilštanj na Koroškem, op. p.) in da je v Olimju dala postaviti kapelico Mariji Devici.

Patri zeliščarji

Patri minoriti v Olimju nadaljujejo izročilo pavlincev, zato so pred samostanom uredili zeliščni vrt. V vrtu so zasadili več kot dvesto zdravilnih zelišč, v samostanu pa znova uredili zeliščno lekarno.

Prostor, kjer je bila stara lekarna, je namreč bil vse do leta 1950 shramba za poljske pridelke, zato je vlaga precej uničila poslikave na stenah, ki pa so jih zdaj obnovili.

Ptuj in minoriti

V Sloveniji je sicer najstarejši minoritski samostan na Ptuju. Njegove korenine segajo v 13. stoletje. Od leta 2006 je na Ptuju tudi sedež Slovenske minoritske province svetega Jožefa.

 

Glavni vir članka: spletna stran minoritskega samostana Olimje

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.