Spite manj, da postorite več? To ni ravno nekaj, s čimer bi se hvaliliSpanja v večini ne jemljemo tako resno, kot bi ga morali. Matthew Walker, ki je strokovnjak na tem področju, je nedavno za medij The Guardian povedal, kako nevarna so lahko nekatera prepričanja o spanju in slabe spalne navade.
Hodite spat in vstajajte ob istih urah
“Kar redno poudarjam in priporočam ljudem, je, da hodijo spat in vstajajo ob istih urah. Ne glede na vse. Spanje jemljem zelo resno zaradi nekaterih študij,” je povedal znanstvenik in ob tem pojasnil, da je pomanjkanje spanja tesno povezano s pojavom raka na črevesju, prostati in dojkah. Tudi svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da lahko kakršnokoli nočno delo poveča tveganje rakavih bolezni. “Če si samo eno noč privoščimo štiri- ali peturni spanec, se število tistih celic, ki napadajo rakave celice, zmanjša za kar 70 odstotkov.”
Vse to da misliti, da spanje le ni tako nepomembno, pravi Walker, ki se sprva ni ukvarjal z raziskovanjem spanja, ampak se je ukvarjal s pojavom demence. Napredka ni dosegel, dokler ni opazil, da so pri nekaterih vrstah demence napadeni tisti centri v možganih, ki so povezani s spanjem. Zato je vzpostavil t. i. spalni laboratorij, kjer je nadzoroval možganske valove pacientov z demenco, medtem ko so spali.
Preberite še:
Spanje ali telovadba? Kaj izbrati, ko vam zmanjkuje časa?
Številne negativne posledice
Rezultati so odprli številna nova področja za raziskovanje spanja. Ena izmed ugotovitev je bila, da ima lahko pomanjkanje spanja (po definiciji je to manj kot sedem ur na noč) številne posledice, vse od srčnega napada, kapi, diabetesa, debelosti, raka, imunske motnje, agresivnosti, zasvojenosti in bipolarne motnje.
Preberite še:
Ne morete mirno spati? Zmolite to molitev.
Včasih se pomanjkanju spanja ne moremo ogniti, na primer če imamo novorojenčka ali bolnega otroka. Da pa žrtvujemo spanje za to, da pregledujemo elektronska sporočila, brskamo po spletu ali gledamo televizijo, je neodgovorno.
Zato pozabimo ideje, kot so, da pomanjkanje spanja zvišuje našo produktivnost in da tako ali tako polovico življenja prespimo. Osemurni spanec je nekaj, kar potrebujemo vsi in bi ga moral predpisovati tudi zdravnik.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
18 kratkih in jasnih nasvetov proti izgorelosti za mame
Preberite še:
Je vaš otrok nemiren in ne more spati? Kaj pa pije?
Preberite še:
Katera od jutranjih rutin pa vam najbolj odgovarja?
