O napadu panike govorimo takrat, ko oseba nenadoma občuti zelo močan strah in občutek nelagodja. Gre za začasno stanje, v katerem se lahko znajdemo kadarkoli in brez opozorila. Napadi panike običajno ne trajajo dolgo (vrh naj bi dosegli nekako v 10 minutah), a so tako intenzivni, da se prizadetemu zdi, da trajajo celo večnost.
Ljudem, ki doživijo napad panike, se pogosto zdi, kot da jim nekaj grozi s smrtjo, zato čutijo zelo močno potrebo po tem, da zbežijo. Če ne morejo zbežati, potem se ta ekstremen strah in simptomi panike le še povečujejo. V takšnih primerih lahko napad panike traja tudi več kot eno uro.
Preberite še:
Kaj me je po letih strahu in zlorab popolnoma ozdravilo
Simptomi
Za napade panike so značilni zelo intenzivni fizični simptomi, ki se pojavijo v situacijah akutnega stresa. Ameriško psihiatrično združenje je v sodelovanju z nacionalnim inštitutom za duševno zdravje navedlo simptome, s pomočjo katerih lahko diagnosticiramo ta pojav:
- pospešeno bitje srca (palpitacija) in razbijanje srca,
- potenje,
- tresenje,
- kratka sapa,
- občutek dušenja,
- bolečina ali nelagodje v prsnem košu,
- slabost in bolečine v trebuhu,
- omotičnost, nestabilnost, občutek, da bomo omedleli,
- derealizacija (občutek, da smo odklopljeni od realnosti), depersonalizacija (občutek, da nismo povezani s svojim telesom in mislimi),
- strah, da bomo izgubili nadzor ali da se nam bo zmešalo,
- strah, da bomo umrli,
- neobčutljivost, mravljinčenje,
- mrzlica, vročinski oblivi.
Preberite še:
Kaj reči otroku, ko se pripeti nekaj hudega?
Kako se spopasti s simptomi
Imeti paniko pod nadzorom zahteva čas in potrpljenje. Posameznik se mora namreč naučiti soočiti se s situacijo, ki je povzročila napad, namesto da se temu izogiba.
Tu je 10 nasvetov, ki nam lahko zelo pomagajo v omenjeni situaciji:
- To, kar izkušate, je pretiravanje v tem, kako se običajno odzovemo na stres.
- Napad panike ni nevaren niti ne škoduje. Je zgolj neprijeten. Nič hujšega se ne more zgoditi.
- Ne prepustite se paničnim mislim o tem, kaj se dogaja in kaj se lahko zgodi.
- Osredotočite se na to, kaj se dogaja v vašem telesu v tistem trenutku, in ne na strahove, kaj se še lahko zgodi.
- Počakajte, da strah popusti. Ne borite se proti strahu; sprejmite ga.
- Ko se boste znebili zaskrbljenih in slabih misli, bo tudi strah popustil.
- Zapomnite si, da je najpomembnejša stvar ta, da se naučite spopasti se s strahom in ne da se mu izogibate. Izkoristite priložnost napada, da napredujete.
- Pomislite na napredek, ki ste ga že dosegli do tistega trenutka. Pomislite na zadovoljstvo, ki ga boste deležni, ko boste premagali to situacijo.
- Ko se že začenjate počutiti bolje, poglejte okoli sebe in že načrtujte, kaj boste počeli, ko napad mine.
- Ko boste čutili, da lahko nadaljujete svoje običajne aktivnosti, storite to počasi in mirno. Ni vam treba hiteti.
Za konec pa še to: Ko se spopadamo z duševnimi boleznimi, je vedno priporočljivo, da poiščemo tudi strokovno pomoč, v veliko oporo pa so nam lahko tudi naši bližnji ‒ družina in prijatelji. Nikoli ni dobro, da se s takšnimi izzivi poskušamo spopadati sami.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
10 navdihujočih misli slavnega fizika Stephena Hawkinga
Preberite še:
Osemurni spanec vam lahko reši življenje
Preberite še:
Recept svetega Pavla, kako se bojevati s hudičem
