Aleteia

Zdi se mi, da imam napad panike. Kaj naj naredim?

FEAR ELEVATOR
Deli
Komentar

Gre za zelo neprijetno doživetje, vendar se lahko naučite, kako se z njim spopasti

O napadu panike govorimo takrat, ko oseba nenadoma občuti zelo močan strah in občutek nelagodja. Gre za začasno stanje, v katerem se lahko znajdemo kadarkoli in brez opozorila. Napadi panike običajno ne trajajo dolgo (vrh naj bi dosegli nekako v 10 minutah), a so tako intenzivni, da se prizadetemu zdi, da trajajo celo večnost.

Ljudem, ki doživijo napad panike, se pogosto zdi, kot da jim nekaj grozi s smrtjo, zato čutijo zelo močno potrebo po tem, da zbežijo. Če ne morejo zbežati, potem se ta ekstremen strah in simptomi panike le še povečujejo. V takšnih primerih lahko napad panike traja tudi več kot eno uro.

Simptomi

Za napade panike so značilni zelo intenzivni fizični simptomi, ki se pojavijo v situacijah akutnega stresa. Ameriško psihiatrično združenje je v sodelovanju z nacionalnim inštitutom za duševno zdravje navedlo simptome, s pomočjo katerih lahko diagnosticiramo ta pojav:

  • pospešeno bitje srca (palpitacija) in razbijanje srca,
  • potenje,
  • tresenje,
  • kratka sapa,
  • občutek dušenja,
  • bolečina ali nelagodje v prsnem košu,
  • slabost in bolečine v trebuhu,
  • omotičnost, nestabilnost, občutek, da bomo omedleli,
  • derealizacija (občutek, da smo odklopljeni od realnosti), depersonalizacija (občutek, da nismo povezani s svojim telesom in mislimi),
  • strah, da bomo izgubili nadzor ali da se nam bo zmešalo,
  • strah, da bomo umrli,
  • neobčutljivost, mravljinčenje,
  • mrzlica, vročinski oblivi.
DEPRESSED MAN
By TZIDO SUN | Shutterstock

Kako se spopasti s simptomi

Imeti paniko pod nadzorom zahteva čas in potrpljenje. Posameznik se mora namreč naučiti soočiti se s situacijo, ki je povzročila napad, namesto da se temu izogiba.

Tu je 10 nasvetov, ki nam lahko zelo pomagajo v omenjeni situaciji:

  • To, kar izkušate, je pretiravanje v tem, kako se običajno odzovemo na stres.
  • Napad panike ni nevaren niti ne škoduje. Je zgolj neprijeten. Nič hujšega se ne more zgoditi.
  • Ne prepustite se paničnim mislim o tem, kaj se dogaja in kaj se lahko zgodi.
  • Osredotočite se na to, kaj se dogaja v vašem telesu v tistem trenutku, in ne na strahove, kaj se še lahko zgodi.
  • Počakajte, da strah popusti. Ne borite se proti strahu; sprejmite ga.
  • Ko se boste znebili zaskrbljenih in slabih misli, bo tudi strah popustil.
  • Zapomnite si, da je najpomembnejša stvar ta, da se naučite spopasti se s strahom in ne da se mu izogibate. Izkoristite priložnost napada, da napredujete.
  • Pomislite na napredek, ki ste ga že dosegli do tistega trenutka. Pomislite na zadovoljstvo, ki ga boste deležni, ko boste premagali to situacijo.
  • Ko se že začenjate počutiti bolje, poglejte okoli sebe in že načrtujte, kaj boste počeli, ko napad mine.
  • Ko boste čutili, da lahko nadaljujete svoje običajne aktivnosti, storite to počasi in mirno. Ni vam treba hiteti.

Za konec pa še to: Ko se spopadamo z duševnimi boleznimi, je vedno priporočljivo, da poiščemo tudi strokovno pomoč, v veliko oporo pa so nam lahko tudi naši bližnji ‒ družina in prijatelji. Nikoli ni dobro, da se s takšnimi izzivi poskušamo spopadati sami.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.

Tags:
zdravje
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.