Aleteia

Zakaj v podjetjih radi uporabljajo načela ignacijanskega vodenja?

LEADERSHIP
nd3000 - Shutterstock
Deli

Vodnik za prepoznavanje sposobnosti vodij po načelih ustanovitelja jezuitov

Vodenje je povezano s smerjo in usmerjanjem. Pomeni skrb za ljudi, ne le za naloge, zahteva celosten pogled, spremljanje in navdih.

Zaradi teh lastnosti je v vodstvih podjetij postal priljubljen pojem ignacijanskega vodenja, ki zajema iz življenjskih smernic in praktičnih nasvetov svetega Ignacija Lojolskega (Azpeitia 1491‒Rim 1556) in njegovega načina spremljanja oseb, da dosežejo točno določeno poslanstvo.

Ignacijansko vodenje uporabljajo za konkretno usmerjanje oseb na vodstvene položaje, izhaja pa iz znanih Ignacijevih Duhovnih vaj in manj znanih Konstitucij Družbe Jezusove.

Obstaja več razsežnosti ignacijanskega vodenja:

1. Osebne sposobnosti

  • Poznavanje samega sebe: Vodja ima zaupanje vase, v svoji notranjosti išče motivacijo za opravljanje vodstvenih nalog.
  • Samoobvladovanje: Zna nadzirati in mirno urejati svoja čustva.
  • Dobra volja: Vlogo vodje razume kot služenje, sprejema osebno žrtev, ki jo takšno delo predpostavlja, in rad vidi, da se njegovo delo ocenjuje in o njem redno poroča.
  • Duhovnost: Zaveda se, kako Bog deluje v njegovem življenju, udeležuje se ignacijanskih duhovnih vaj in oblike sodelovanja uporablja v skladu s skupno vizijo.
PRACOWNIK BIUROWY
Pexels | CC0

2. Socialne veščine

  • Odnos: Z drugimi zna vzpostavljati prisrčne odnose, ima rad svoje ljudi, pridobi si spoštovanje in vzbuja zaupanje.
  • Spremljanje: Skrbi za delavce, spodbuja njihov celosten razvoj in jih dejavno vključuje v poslanstvo ustanove, v kateri delajo.
  • Timsko delo: Prispeva k ustvarjanju dobrega delovnega vzdušja, spodbuja edinost, povezanost in notranjo solidarnost, prepozna način dela drugih, njihov trud in rezultate.
  • Vključevanje: Zna razdeliti odgovornosti, poživlja skupnost in zna uporabljati sodelovalne (participativne) metodologije.

3. Strateške veščine

  • Okolje: Zna tolmačiti verski, kulturni, ekonomski in družbeno-politični kontekst, v katerem se neko delo opravlja.
  • Vera in dialog: Spodbuja nastajanje pluralne družbe, v kateri njeni člani lahko izražajo svojo vero in spoštujejo drugače misleče.
  • Pravičnost in ekologija: Zna kritično analizirati resničnost, še posebej v okolju, kjer se neko delo ali dejavnost izvaja.  Usmerja se v reševanje in preseganje družbenih problemov neenakosti, revščine, izključenosti in ekologije.
  • Strategija: Postavlja diagnoze, sposoben je razumeti izzive, ki jih okolje predstavlja za osrednje poslanstvo, in jih uporabiti za strateško načrtovanje.
  • Vodenje: Pri delu ga vodijo ljubezen, služenje in skrb za druge.
MĘŻCZYŹNI W PRACY
Jonathan Velasquez/Unsplash | CC0

4. Ključne spretnosti

  • Odločitve: Odločitve sprejema s pomočjo ignacijanskega razločevanja in razume njihove posledice.
  • Spremembe: Spodbuja inovativne projekte, osebe pripravlja na spremembe in jih vanje vključuje, spodbuja razmišljanje in nenehno iskanje izboljšav.
  • Skupno premišljevanje: Upošteva znanje in izkušnje drugih, spodbuja srečanja in sestanke s sodelavci, uči se iz izkušenj in v skladu s tem ureja svoje misli.
  • Svetovanje: Predlaga svetovanje in razločevanje v molitvi o pomembnih temah, išče tehtne informacije in ustvarja kakovostno okolje, v katerem se vsak sodelujoči lahko izrazi.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.