Aleteia

Dokazi Kristusovega vstajenja na torinskem prtu

SHROUD OF TURIN
Deli

Ne zdi se niti razumno niti ni odgovorno verjeti, da je sveti prt srednjeveški ponaredek, trdi jezuit Robert Spitzer

Največji dokaz Jezusovega vstajenja je sveti prt iz Torina. Jezuitski duhovnik Robert Spitzer, ki trenutno predseduje Centru Magis v Kaliforniji, je natančno analiziral omenjen mrtvaški prt, ki se ga prvič omenja leta 1349 v francoskem Lireyu.

Prt, ki je po njegovih besedah prestal več znanstvenih raziskav kot katerakoli druga relikvija – več kot tisoč – je očitno ovijal človeka, ki je utrpel rane križanja na podoben način, kot je zapisano za Jezusa.

Štirje dokazi

Prvič, analize kažejo, da na prtu ni nikakršnih barv ali drugih pigmentov, z izjemo majhnih madežev, ki so nastale pri blagoslavljanju ikon in slik.

Drugič, anatomska natančnost krvnih madežev – iz resnične človeške krvi – popolnoma odgovarja sami podobi. “Kako je lahko srednjeveškemu ponarejevalcu uspelo kaj takega?” se sprašuje Spitzer.

Tretjič, Spitzer poudarja, da je izjemno težko obrazložiti, kako so lahko avtohtoni delci cvetnega prahu iz Palestine in sledi kovancev, ki so jih izdelovali le v letih 29 in 30, znašli na prtu v Franciji. Različnim vrstam cvetnega prahu je možno slediti celo na poti iz Palestine v Francijo.

In četrtič, podoba ni nastala s pomočjo barv ali kemikalij – edina znana razlaga je intenziven izbruh ultravijoličnega sevanja v vakuumu, ki je izhajal iz tridimenzionalnega telesa, zavitega v prt.

SHROUD OF TURIN,POPE FRANCIS
Osservatore Romano | AFP

Podatki se ujemajo s časom in krajem Jezusovega križanja

Spitzer poleg tega poudarja, da so poleg prej omenjenih še tri vrste dokazov, ki točno določajo čas in kraj Jezusovega križanja in vstajenja.

  1. Material svetega prta, cvetni prah in polaganje kovancev na oči umrlega imajo izvor v Palestini v 1. stoletju, na območju, kjer je Jezus umrl.
  2. Krvavi madeži so rezultat križanja, identičnega opisanemu v štirih evangelijih, ki je bil zelo nenavaden, če ne redek: bičanje, trnova krona, vbod sulice na desni strani.
  3. Uganke, ki spremljajo sveti prt, opozarjajo na to, da je ultravijolično sevanje v vakuum vdrlo iz mehansko prosojnega telesa, kar namiguje na preoblikovanje Jezusovega telesa v duhovnega, kakor pišejo sveti Pavel in štirje evangelisti.

Da je bila v ta palestinski prt iz prvega stoletja z edinstvenimi značilnostmi Jezusovega križanja in vstajenja zavita kakšna druga oseba, je zelo težko verjetno, pravi Spitzer, zato lahko z danimi informacijami sklepamo, da je torinski prt v resnici Jezusov mrtvaški prt, ki ne vsebuje zgolj relikvije njegovega križanja, temveč tudi njegovega vstajenja v slavi. “Če je tako, odraža resnico najpomembnejšega dogodka v človeški zgodovini in natančnost evangeljskih knjig o njem.”

Tags:
Jezus
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.