Aleteia

7 stvari, ki se jih otroci bojijo povedati svojim staršem

SAD GIRL LOOKING
SHUTTERSTOCK
Deli

Izkušnja psihologa - kaj vse mu otroci zaupajo, ker ne vedo, kako bi se o tem pogovorili s svojimi starši

Se spomnite, da ste bili otrok in o nekaterih temah preprosto niste mogli spregovoriti s svojimi starši. Raje ste jih zaupali komu drugemu. Tudi psihologu.

Gre za stvari, ki niso kar tako in so pomembne. Otroški psiholog Jim Schroeder opozarja na pet stvari, ki so mu jih povedali otroci, ker si tega niso upali zaupati svojim staršem.

1. “Zakaj se moram opravičiti, če se očka tudi ne opraviči?”

Otroci se naučijo, kaj je prav in kaj narobe, v prvih letih življenja. Njihov zgled pa so predvsem starši, tudi stari starši in druge odrasle osebe, ki imajo pomembno vlogo v njihovem življenju. In čeprav se tega starši morda ne zavedajo, otroci zelo hitro opazijo, kako se odrasli odzivajo na svoje napake.

Otroci, ki že hodijo v šolo, tako opazijo, če se odrasli za svoje napačno dejanje opravičijo ali ne. Čez čas imajo takšni zgledi nanje vedno večji vpliv.

2. “Zakaj mamin fant živi z nami, če pa sta se z očkom ravno ločila?”

Včasih si starši po ločitvi zelo hitro najdejo novega partnerja in se z otroki o tem niti ne pogovorijo, saj menijo, da je to stvar mame ali očeta, ne otrok. Res je, da gre za odločitev odraslega, a ima lahko ta odločitev zelo močan vpliv na otroka in to bi morali upoštevati.

Otroci pogosto spremljajo tudi, kakšni so prijatelji, s katerimi se družita mama in oče. Na podlagi tega si potem tudi sami iščejo prijatelje. Če se vam bo zdelo, da si izbirajo slabo družbo, pomislite, kakšne prijatelje imate vi.

3. “Ni mi všeč, ko mama kadi. Nočem, da umre.”

Otroci so pogosto žalostni zaradi slabih in škodljivih navad, ki jih opažajo pri svojih starših. Poleg vsega pa je to tudi zelo slab zgled, zaradi katerega bodo lahko pozneje v življenju tudi sami podlegli kateri izmed slabih navad.

FAMILY
Fizkes - Shutterstock

4. “Mama in oče se vedno prepirata in se jezita zaradi vsega”

To je ena izmed najpogostejših stvari, ki jih psiholog sliši od otroka. Ni sicer nujno, da je trditev povsem resnična, a dejstvo je, da je v veliko družinah stanje takšno, da se starši kar naprej prepirajo. In kar je najhuje, prepirajo se pred svojimi otroki. Na grde besede in povišane tone so otroci veliko bolj občutljivi kot na lepe besede. Predvsem pa si jih bolj zapomnijo.

5. “On tega ne naredi nikoli, zakaj bi torej jaz”

Če oče nikoli ne pomaga pri hišnih opravilih, se bo tudi sinu to zdelo nekaj nepomembnega in nepotrebnega. Seveda so primeri, ko potrebujemo dvojne standarde. Na primer pri vožnji avtomobila. “Jaz lahko vozim avto, ti še ne smeš.” A so področja, na katerih se moramo še posebej zavedati, da je postavljanje zgleda ključnega pomena.

6. “Nikoli ne slišim nobene pohvale” 

Starši zelo hitro pokomentirajo, ko kaj ni v redu. Ko soba ni pospravljena, ko so igrače razmetane in podobno. Pri pohvalah je zgodba drugačna. Kot starši se morate zavedati, da je pohvala veliko vredna in vam zelo pomaga v odnosu z otrokom.

7. “Pomembno mi je, kaj drugi mislijo o meni”

Sploh v obdobju najstništva, ko otroci postajajo samostojni in so tudi bolj samosvoji, iz njihovih ust pogosto slišimo, da jim je vseeno za to, kaj drugi mislijo o njih. A v resnici ni tako, le težko to priznajo. Da smo jim starši v oporo v vsakem obdobju njihovega življenja, je zato zelo pomembno. Morda se vam bo kdaj res zdelo, da vas ne marajo, a na koncu koncev lahko računate na to, da vas bodo vedno imeli radi.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.