separateurCreated with Sketch.

Svetovno znani mož, ki ga imajo za svojega tako Slovenci kot Hrvati

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Aleš Žužek - objavljeno 21/04/18
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

Ferdinand Konšak je bil jezuit, ki je v 18. stoletju misijonaril med Indijanci v današnji severni Mehiki in južni KalifornijiGlede Konšakovega rodu je veliko nejasnosti. Rodil se je 2. decembra 1703 v Varaždinu na Hrvaškem. Njegov oče je bil avstrijski častnik, torej najverjetneje ni bil domačin. V nemško pisanih virih je njegov priimek zapisan večinoma kot Konshak ali Konschak.

Nemec, Čeh, Madžar, Hrvat …

V literaturi in na spletu se tako Konšaka označuje kot Nemca (Ferdinand Konsag), Madžara (večina Hrvaške je bila namreč takrat del Ogrske, ki pa je bila obenem del habsburške monarhije) ali celo Čeha.

Glede na kraj rojstva ga imajo seveda zelo za svojega tudi Hrvati, ki večinoma njegov priimek pišejo kot Konšćak ali Konščak, da bi zvenel bolj hrvaško. Pri tem se sklicujejo na omembo iz leta 1726, da je bil učitelj na zagrebškem jezuitskem kolegiju neki “magister Konscak”.


FRIDERIK BARAGA
Preberite še:
Še neslišane zgodbe o najslavnejšem slovenskem misijonarju

Slovenski priimek Konšak ali Konšek

Glede na priimek pa je velika verjetnost, da je bil Konšak vsaj po očetovi strani slovenskega rodu.

Priimek Konšak ali Konšek je dokaj pogost v severozahodni Sloveniji. Po nekaterih razlagah naj bi priimek prihajal iz krajevnega imena Konc (to je naselje v bližini Laškega) ali iz okolice Trojan. V Mariboru je tako osnovna šola Martina Konšaka, poimenovana po politiku Martinu Konšaku, na Trojanah pa se je rodil naravoslovec Valentin Konšek.

FERDINAND KONŠAK

PUBLIC DOMAIN
Portret svetovno znanega misijonarja

Jezuit in misijonar

Ugibanj o izvoru Ferdinanda Konšaka seveda ne bi bilo, če ne bi imel Konšak izjemno zanimivega življenja in se zapisal v svetovno zgodovino.

Jezuit Konšak, ki se je med drugim šolal na današnjem Slovaškem, Leobnu, Budimpešti, Gradcu in Cadizu,  je namreč leta 1730 ali 1732 prišel na območje današnje severne Mehike kot misijonar (podobno kot približno pol stoletja prej slovenski jezuit Marko Anton Kappus).


BAJA CALIFORNIA
Preberite še:
To je bil prvi Slovenec v Ameriki

Ustanovitelj misijonov in raziskovalec

Konšak je v takratni španski koloniji Novi Španiji ustanovil najmanj tri misijone in več krščanskih naselij. Tako kot Kappus je tudi Konšak (Španci so njegov priimek izgovarjali in zapisovali Consag ali Gonsago) je tudi povezan z odkrivanjem krajev na polotoku Kalifornija.

Leta 1746 je Konšak vodil odpravo, ki je s kanuji priplula do ustja reke Kolorado. Konšak je tudi potrdil odkritje Kappusa in njegovih sodelavcev nekaj desetletij prej, da je Kalifornija (to je območje današnje južne Kalifornije v Mehiki) polotok in ne otok.

Kartograf in pisec

Polotok Kalifornijo je pozneje odkrival še v nadaljnjih odpravah, prav tako je izdeloval zemljevide teh ozemelj. O svojih odkritjih je tudi pisal dnevnik v španščini.  Dva od njegovih dnevnikov sta ohranjena. Njegove zemljevide pa so pozneje uporabili številni drugi učenjaki.

Leta 1748 je tudi napisal življenjepis češkega misijonarja Antonia Tempisa.

Konšakovi otočki

Konšak je umrl 10. septembra 1759 v San Ignaciu v današnji Mehiki. Po njem se imenujejo tudi skalnati otočki na severu Kalifornijskega zaliva (Consag rocas, Islote de Consag), blizu mesta San Felipe.

Glavna vira: Janez Stanonik, Letters of Marcus Antonius Kappus from colonial America; Ferdinand Konšćak, Hrvaški biografski leksikon

 


DUNCAN HALDANE
Preberite še:
Nobelov nagrajenec, za katerega le redki vedo, da je Slovenec


FRANC PIRC
Preberite še:
Pogumni slovenski misijonar, ki so ga Indijanci poimenovali Dobro srce

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija