Predlog zakona, ki nas ščiti pred nami samimi
Preberite še:
“Bili so trenutki, ko bi moža najraje utopila v žlici vode”
Čeprav je več kot 90 % slovenskih otrok cepljenih, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje kar 34 % mater cepljenju ne zaupa.
Pred parlamentom je bil v ponedeljek protest zoper Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki ga odhajajoča vlada želi sprejeti po skrajšanem postopku – kljub opozorilu pravnikov o neskladnosti z Ustavo RS, pobudi varuhinje človekovih pravic za bolj poglobljen premislek in protestom civilne družbe. Čeprav ZNB skoraj zagotovo ne bo sprejet, je dober pokazatelj napetosti med zagovorniki in nasprotniki obveznega cepljenja.
Preberite še:
Deček brez možganov osupnil zdravnike
Preberite še:
Zdravilni učinki jabolčnega kisa – kako ga pravilno piti?
Pobudniki ZNB in zagovorniki obveznega cepljenja opozarjajo, da smo na pragu epidemije, saj je precepljenost proti ošpicam padla pod mejo 95 % otrok, najmanj jih je cepljenih v ljubljanski regiji. 95-odstotna precepljenost populacije naj bi namreč pomenila kolektivno imunost proti ošpicam, ki ščiti vse Slovence, še zlasti tiste, ki zaradi različnih medicinskih razlogov (npr. alergije) ne smejo biti cepljeni.
Ne podcenjujmo nevarnosti te bolezni. Spomnimo se preplaha, ko je januarja oče bolnega otroka prišel na Pediatrično kliniko v Ljubljani. V zadnjih dveh letih je zaradi ošpic v Evropski uniji umrlo 49 ljudi, skoraj polovica v Romuniji.
V naši soseščini so največjo epidemijo doživeli v Srbiji in v srbskih enklavah na Kosovu, umrlo je 15 ljudi, tretjina obolelih je morala na zdravljenje v bolnišnico. Tudi druge bolezni, proti katerim so naši otroci obvezno cepljeni, (v večini) lahko povzročajo resne posledice.
Preberite še:
6 nezdravih oblik odnosov med mamo in otrokom
Zagovorniki obveznega cepljenja poudarjajo, da je cepljenje največji dosežek zdravstva, saj je izkoreninilo številne nalezljive bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč pogosto umirali, na primer črne koze. Nasprotniki pa pravijo, da so se bistveno izboljšale tudi higienske razmere in da cepljenje dokazljivo ni (popolnoma) učinkovito, saj zaradi npr. oslovskega kašlja, ošpic itd. zbolevajo tudi cepljeni otroci.
Preberite še:
Zgodilo se je nenadoma, “bolelo me je, kot bi me nekdo razsekal na tisoč delov”
Preberite še:
Stres ni nujno negativen. Z njim lahko zdravje tudi izboljšamo.
Če pa pogledamo bistvo, ne gre za vprašanje cepljenja, ampak za to, da je cepljenje obvezno. Starši, ki zaradi nemedicinskih razlogov želijo odkloniti cepljenje svojih otrok, so kaznovani z denarno kaznijo, po novem pa bi bili prisiljeni tudi v izobraževanje o prednostih cepljenja, ki bi si ga morali celo sami plačati.
Necepljenim otrokom naj bi po novem dosledno prepovedali vstop v javno financirane vrtce in celo na fakultete, kjer bi se izobraževali za delo v vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih ali socialnovarstvenih zavodih. Uvedli naj bi tudi register necepljenih oseb.
Preberite še:
Zdravilni učinki jabolčnega kisa – kako ga pravilno piti?
Največji strah pred cepljenjem vzbujajo stranski učinki cepiv. Ti obstajajo, to priznava tudi uradna medicina, vendar naj bi bili v primerjavi z resnostjo bolezni, ki jo preprečujejo, bistveno manjši. Takšna racionalizacija staršev, ki k pediatru prinesejo trimesečnega dojenčka, ne pomiri. Sodobna medicina ne more predvideti posameznikove reakcije na določeno cepivo, ni še jasno, kakšen vpliv imajo cepiva na razvoj raka, plodnost, genetiko …
Dejstvo je, da je za nekatere posameznike cepljenje lahko zelo nevarno. V letu 2016 je bilo zaradi cepljenja hospitaliziranih 17 posameznikov, vendar naj bi se njihovo stanje povsem izboljšalo. Poleg tega je način, kako nastane cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, etično sporen.
Preberite še:
“Bili so trenutki, ko bi moža najraje utopila v žlici vode”
Kot je na okrogli mizi, ki jo je 11. aprila v prid obveznemu cepljenju organizirala STA, opozorila dr. Andreja Poljanec, družinska terapevtka in mama petih otrok, bi bilo treba stiske in pomisleke staršev vzeti bolj resno. Ponuditi bi jim morali nepristranske informacije, ki bi jim pomagale, da bi sprejeli odgovorno odločitev o cepljenju (odgovorno do svojega otroka in do skupnosti, v kateri živijo). Poudariti prednosti in ne skrivati slabosti.
Preberite še:
Zgodilo se je nenadoma, “bolelo me je, kot bi me nekdo razsekal na tisoč delov”
Takšen je tudi sistem cepljenja v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Nizozemskem in še v nekaterih drugih državah, kjer cepljenje ni obvezno, starši pa se lahko zanj (ali proti) svobodno, odgovorno in seznanjeni z informacijami odločijo. Predlog ZNB je popolno nasprotje tega, saj deluje po logiki: “… da je zagotovitev zdravja celotne populacije pomembnejša vrednota od bolnikove pravice odločati o samem sebi.”
Nepopolne informacije o cepivih, omalovažujoč odnos do tistih, ki imajo pomisleke, in avtoritaren pristop zakonodajalcev povzročijo učinek, ki je ravno nasproten od želenega: namesto zaupanja sejejo nezaupanje.
Članek je bil objavljen v tedniku Družina, št. 17.
Preberite še:
“Bili so trenutki, ko bi moža najraje utopila v žlici vode”
Preberite še:
Bila je ujetnica časa, rak pa jo je naučil, kako reči ne
Preberite še:
Zgodilo se je nenadoma, “bolelo me je, kot bi me nekdo razsekal na tisoč delov”
Preberite še:
Oče ga je tepel in mu 14-krat prebil glavo, a Ciril je zmogel vse odpustiti
