Aleteia

Poznate najsvetejši kraj v Rimu?

SCALA SANCTA
Ma. Paola Daud
Deli

To so nedvomno Svete stopnice, po katerih je hodil Jezus

Zgodovinarji srednjega veka so mnenja, da je to najbolj češčen kraj v Rimu. Po teh stopnicah je Jezus šel pred Poncija Pilata ‒ o tem priča marmorna plošča na oltarju kapele, na kateri je v latinščini napisano: “Non est in toto sanctior orbe locus” (nikjer na svetu ni svetejšega kraja).

Brezplačen dostop

Scala Sancta ali Scala Pilati se nahaja v Lateranski palači, korak stran od bazilike sv. Janeza v Lateranu (ki je bila nekdaj sedež papežev). 28 marmornih stopnic je bilo del Pilatove palače in kakor mnoge druge Jezusove relikvije, jih je v Rim iz Jeruzalema l. 326 pripeljala sveta Helena. Papež Sikst V. je stopnice l. 1589 postavil pred vhod papeške kapele Sancta Sanctorum, kjer se nahajajo še danes.

Dostop do stopnic je brezplačen in vsi romarji se lahko povzpnejo po njih po kolenih, vendar so ob straneh še druge stopnice, po katerih se lahko normalno pride do kapele Sancta Sanctorum.

Stopnice so večkrat spreminjali in olepševali. L. 1723 so jih obdali z orehovim lesom, na sprednjem delu pa so pustili odprtine, skozi katere se vidi marmor, ki se ga mnogi romarji med vzpenjanjem dotikajo. Stranske stene so poslikane s freskami, ki prikazujejo Kristusov pasijon.

Vse do renesanse je bila kapela zasebni prostor molitve za papeže in je priča tisočletnega papeževanja v Rimu.

Več fotografij, tudi slavnih stopnic, si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

Najbolj dragocen predmet v kapeli je podoba odrešenika

Ime Sancta Santorum je kapela dobila zaradi številnih relikvij svetnikov, ki se nahajajo pod oltarjem in so zaščitene z močno železno ograjo. Leta 1905 so uspeli odpreti skrinjo in preučiti čudovito zbirko relikviarijev iz zlata, srebra, slonovine in dragocenih vrst lesa: skrinjice, križi, tkanine, vezenine, pergamenti in neprecenljivi emajli, skratka pravi zaklad. Mnoge predmete so prenesli v sakralni muzej vatikanske knjižnice.

Vendar je najstarejši in najbolj dragocen predmet v kapeli Sancta Sanctorum podoba Odrešenika, imenovana Acheropíta. Ta grški izraz pomeni, da je ni naredila človeška roka. Podobo naj bi začel slikati sveti Luka, dokončali pa angeli. Njen izvor je neznan, naslikana pa je na les in predstavlja Odrešenika na prestolu, ki z desno roko blagoslavlja, v levi pa drži pergament z evangeljskim besedilom.

Papeži so jo zelo častili in pravijo, da jo je l. 753 papež Štefan II. v procesiji nosil na svojih ramah, da bi se izognil napadu langobardskega kralja Ajstulfa.

Zgodovina ikone je povezana z več kot tisočletnim češčenjem rimskega ljudstva in je ena najbolj častitljivih, ki so jih z vero ohranili cerkveni očetje.

Z obiskom Svetih stopnic dobimo delni odpustek vse dni v letu in popolni odpustek na vsak postni petek.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.