Aleteia

V cerkveni liturgiji praznujemo samo tri rojstne dneve. Jih poznate?

LEKCJONARZ MSZALNY
Shutterstock
Deli

Pri vseh svetnikih praznujemo njihov dan smrti, ker je to njihov vstop v večnost, a obstajajo tri izjeme

Katoliška cerkev skozi vse leto praznuje veliko godov svetnikov, a ne na dan njihovega rojstva, ampak na dan smrti, ker je to dan, ko so se rodili za večno življenje.

Kljub temu v liturgičnem letu katoličani praznujemo tri zelo znane rojstne dneve:

  • rojstvo Jezusa Kristusa
  • rojstvo Janeza Krstnika
  • rojstvo Device Marije

Jezusovo rojstvo je eden od osrednjih krščanskih praznikov, saj se takrat praznuje rojstvo Boga, ki je postal človek v betlehemskem hlevu. K temu ni treba nič dodati.

V primeru Janeza Krstnika lahko pojasnimo to, da je bil spočet z madežem izvirnega greha, enako kot vsi ljudje, vendar je bil pred svojim rojstvom očiščen, ko je njegovo mamo Elizabeto obiskala Devica Marija, ki je v svojem telesu takrat nosila Odrešenika Jezusa Kristusa. Sveti Avguštin je dejal, da Cerkev vselej praznuje svetnike na dan njihove smrti, da pa v primeru Janeza Krstnika, ki je bil posvečen že v materinem telesu, praznujemo njegovo rojstvo, in sicer 24. junija.

Rojstvo Device Marije praznujemo zato, ker je bila spočeta brez madeža izvirnega greha po posebni Gospodovi milosti, ker je bila izbrana, da postane prečista Odrešenikova mati. To je dogma o brezmadežnem spočetju. Marijino rojstvo se praznuje 8. septembra, natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra.

Nedvomno se je Marijino rojstvo praznovalo že na katoliškem Vzhodu in to mnogo prej kot na Zahodu. Po izročilu naj bi praznik uvedel sveti Mavrilij v Angersu v Franciji leta 430 po nekem videnju:

“Škof v Angersu je bil zvečer 8. septembra tistega leta na travniku v kraju Marillais, ko je na nebu slišal angele. Vprašal jih je, zakaj pojejo in odgovorili so mu, da prepevajo iz veselja ob rojstnem dnevu Device Marije.” (prim. La fête angevine N.D. de France (Anžuvinski prazniki), IV, Paris, 1864, 188).

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.