Mladi nogometaš po bridki in tragični izkušnji na svoje poslanstvo zre s povsem drugačnimi očmi
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Žiga Lipušček, obetavni 21-letni nogometaš Nogometnega društva Gorica, je pred dvema tednoma dosegel svoj prvi gol v prvi ligi. Čestitke za premiero, a kaj dela njegov zadetek drugačen od stotin drugih, ki vsak teden padejo na slovenskih nogometnih igriščih?
Žigov gol ima nekaj več, močan simboličen in čustven naboj. Težko ga je čakal in ko je dvignil dres, je imel na majici odtisnjeno podobo mladega fanta. Gre za njegovega prijatelja Damjana Marjanovića, ki je umrl v prometni nesreči pred dvema letoma. Še en mladenič je preminil tistega nesrečnega dne, eden pa je ostal brez roke.
Kot brata
V avtu je bil tedaj tudi Žiga, ki je tragedijo čudežno ne le preživel, ampak jo odnesel celo brez vidnejših posledic. Edini od četverice tedanjih igralcev Mariborove druge ekipe še vedno igra nogomet.
“Vedno sem imel v karieri visoke cilje, šport jemljem resno. Po nesreči je to še bolj opazno. Še posebej dobro sem se razumel z Damjanom. Bila sva kot brata. Svoje cilje bi rad izpolnil tudi zanj. Mislim, da igra z mano,” član slovenske mlade reprezentance ne pozablja tragično umrlih prijateljev, še posebej svojega najboljšega, in jih nikoli ne bo.
V urejenem in ustvarjalnem klubu
Fant, ki prihaja iz okolice Tolmina, se je lansko poletje iz Maribora vrnil v “svojo” Novo Gorico, kjer je v deških letih že igral. S trenerjem Miranom Srebrničem se odlično razumeta. V urejenem in, kar zadeva nogometno vzgojo in izobraževanje mladih igralcev, ustvarjalnem klubu mladenič pili svoj talent in zre proti (še) višjim ciljem. S številko 43 na dresu, ki jo je v Mariboru nosil pokojni Damjan.
“Nekoč bi rad zaigral za člansko reprezentanco in dober evropski klub. Nimaš vedno možnosti izbire, a če bi jo imel, bi se zaradi bližine kulture odločil za Italijo,” razlaga mladi slovenski reprezentant.
Ne le kariera, ampak poslanstvo
Svoje poslanstvo jemlje večplastno. Zaradi omenjene hude preizkušnje še bolj zagrizeno trenira in igra. Opaža pa, da se spreminjajo tudi ljudje okrog njega: “Na tem svetu sem ostal z nekim namenom. Mislim, da ne govorim v prazno, ko prijateljem in znancem razlagam o varni vožnji. To se jih dotakne.”
Tragičnemu dogodku navkljub ali pa prav zaradi njega Žiga Lipušček ostaja izrazito pozitiven, zavezan svojim vrednotam, ciljem ter še dodatno motiviran.
