Otrok pride domov iz šole. Veseli ste, da ga končno vidite, in radi bi kaj izvedeli o njegovem dnevu. Konec koncev se starši želimo z otrokom vsaj nekaj minut na dan resnično pogovarjati, da se začutimo med seboj in da smo na tekočem s tem, kaj se z njim dogaja.
Pa ne le dejstva in podatki (kot so ocene, manjkajoče barvice in količina domače naloge), zanima nas predvsem, kako se otrok počuti, ali ima kakšne stiske in strahove, kaj ali kdo mu gre na živce, česa se veseli in tako dalje.
Preberite še:
“Tako učitelji kot starši smo okuženi s permisivno vzgojo”
“Kako je bilo v šoli?” “V redu”
Otrok torej pride domov iz šole in postavimo mu vprašanje: “Kako je bilo v šoli?” In neizogibno dobimo odgovor: “V redu.”
Vemo, da se za tem odgovorom lahko skriva obširen spekter dogajanja in čutenja. A s tem vprašanjem dlje od kratkega, naveličanega in nezgovornega “v redu” ne bomo prišli. Kaj in kako vprašati, da se nam bodo otroci bolj odprli in da bomo od njih kaj izvedeli?
Vprašanja, ki jih sama zastavim svojim otrokom, še zlasti šolarjema, so naslednja.
1. “Pri katerem predmetu v šoli si danes najbolj užival/a?”
S tem posredno izvem vse o testu, spraševanju in ali je bila domača naloga narejena ali ne. Izvem pa tudi, kateri je njun trenutno najljubši predmet, ali se jima zdi, da pri likovni umetnosti dovolj ustvarjajo, zakaj ne marata matematike (preveč računov) 😉 in kdo pri telovadbi česa ne zna. Ali učiteljica meni, da sta se dovolj dobro naučila poštevanko, ali je bil izdelek pri tehniki dovolj natančno zlepljen …
Preberite še:
Koristni nasveti za obvladovanje otroške muhavosti
2. “S kom si se danes med odmori največ družil/a?”
To vprašanje vedno privede do tega, da se mi otroka zaupata in mi povesta vse o tem, s katerim sošolcem in sošolko se najbolje razumeta, s kom sta se tisti dan sprla in zakaj. Izvem, kdo v razredu je “popularen” in koga zafrkavajo, kdo v šolo nosi igrače in jih posoja tudi drugim ali pa ne.
Skratka izvem veliko o njunem doživljanju sošolcev in sošolk in zaradi česar prideta včasih domov zelo slabo razpoložena. To je za otroka zelo pomembno, mi pa običajno težko izvrtamo, za kaj gre.
Ta tema je tudi priložnost za pogovor o tem, da ni prav, da se sošolci na koga spravljajo, o tem, kdo nima veliko prijateljev in ali bi si jih morda želel, o tem, da ni prav, da smo do kogarkoli nesramni, tudi če se ne obnaša vedno tako, kot bi si mi želeli.
Preberite še:
Kaj storiti, da starši ne bodo hodili na fakulteto na govorilne ure otrok?
3. “Poleg koga si sedel/a pri kosilu?”
Tematika hrane vedno razveže jezik, bodisi zato, da mi otroci povejo, česa vsega niso jedli, ali pa da izvem, kako je v jedilnici glasno, komu je padel na tla pladenj, kdo je kazensko sedel zraven učiteljice in tako dalje. Pri obroku se otroci med seboj marsikaj pomenijo, usedejo se skupaj na podlagi prijateljstev in zavezništev.
4. “Kaj je najboljše, kar se ti je danes zgodilo?”
To pa je splošno vprašanje, ki rodi zelo različne odgovore, odvisno od dneva. Lahko ga uporabimo tudi, ko otrok pride s kakšne popoldanske dejavnosti, recimo ure inštrumenta, verouka, telovadbe, jezika. Ali pa s kakšnega obiska. Vsekakor pa bomo s tem vprašanjem izvedeli več kot s klasičnim: “Kako je bilo …?”
Preberite še:
Kako naj sin postane kavalir?
Preberite še:
Stampedo v službi, nato še žena. Čas je, da si zastavite to vprašanje
Preberite še:
Zakaj počitnice na morju za mamo majhnih otrok niso počitnice
