Aleteia

Ženska, ki je krojila zgodovino in odkrila Golgoto

ST HELENA
Deli

Zgodovina je veliko dolžna materi Konstantina I. Velikega: odpravila se je do Jeruzalema in našla Golgoto pod poganskim svetiščem

Flavia Julia Helena je prihajala iz plebejske družine in se poročila z rimskim častnikom Konstancijem Klorom. Leta 292 se je morala pod političnimi pritiski umakniti iz javnega življenja, da se je lahko njen mož poročil s pastorko tedanjega cesarja Maksimiljana in tako skupaj z Dioklecijanom in Galerijem zavladal nad rimskim cesarstvom v tetrarhiji.

Ko je Helenin sin Konstantin premagal svojega tekmeca na oblasti, cesarjevega sina Maksencija, je postal absolutni vladar cesarstva in povrnil materi vse časti. Nasploh je v življenju sina Helena igrala izjemno vlogo: verjetno je prav ona vplivala na njegovo spreobrnitev v krščanstvo.

V tej novi dobi krščanstva smo pri Heleni priče veliki verski gorečnosti. Dala je zgraditi več še dandanes slavnih bazilik; njej pa se lahko tudi, vsaj po pričevanju legend, zahvalimo za to, da se lahko po Evropi časti nekatere relikvije, povezane s Kristusovim pasijonom.

Sveti križ

Sokrat Sholastik, krščanski cerkveni zgodovinar iz Konstantinopla iz 4. stoletja, poroča, kako je Helena po tem, ko je dala podreti poganski tempelj, ki je stal nad Golgoto, našla tri križe. Da bi ugotovila, kateri križ je pravi, jih je približala umirajoči ženski, ki je ob dotiku pravega križa čudežno ozdravela.

Križ se skupaj z dvema trnoma Kristusove krone ter koščki, prinesenimi iz jame Jezusovega rojstva in svetega groba, danes nahaja v Rimu, v baziliki Svetega križa.

Titulus Crucis

V isti baziliki se nahaja tudi Titulus Crucis, napis v treh jezikih, hebrejščini, grščini in latinščini, ki naj bi ga pribili na Jezusov križ.   

Sveta tunika

“Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana.” (Jn 19,23)

Legenda pravi, da je Helena del tunike podarila mestu Trier v današnji Nemčiji, kjer je nekaj let še pred vzponom na oblast živel Konstacij.

Svete stopnice

Nahajajo se v kompleksu Laterantske palače, ob baziliki Sv. Janeza v Lateranu. 28 marmornih stopnic naj bi pripadalo palači Poncija Pilata, v Rim pa naj bi jih Helena dala prinesti leta 326. Papež Sikst V. jih je ukazal prestaviti na vhod osebne kapele prvih papežev, znane kot Sancto Sanctorum. Tam se nahajajo še danes.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.

 

Tags:
svetnik
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.