Nebesa niso dosežek, pri katerem Bog človeka opazuje, ali mu ga bo uspelo doseči po lastnih močeh ali ne
Na fakulteti imam sošolca, ki ne verjame v Boga, živi pa po moje veliko bolje kot marsikateri vernik. Sprašujem se, ali bodo tudi taki ljudje prišli v nebesa.
Jure
Jure, tvoje vprašanje me spodbuja k temu, da najprej sama pristneje živim po Božji besedi in k temu vabim še druge. Tudi vam, mladim, niso dovolj avtoriteta, formalne zapovedi in vrednote, dokler ne postanejo privlačne v življenju vsakega od vas. Iz dejanj oz. odnosov se namreč vidi, ali živim iz ljubezni, ki je Bog, ali ne. O tem govori Jezus: “Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj” (Jn 13, 35).
Preberite še:
Krščanstvo (ne) odrešuje?
Ljubezen je torej temeljno merilo za zveličanje, dejanja ljubezni pa usmerjam s pomočjo dobro izoblikovane vesti. O tem teolog Hermann Geißler pravi: “Kdor hodi po poti vesti, ne dovoli, da ga zlorabljajo, in se tudi ne zapira v svet lastnega jaza. Ima odprto srce za druge in za Boga.”
Z odprtim srcem in opravljanjem dobrih del pa hkrati vse bolj spoznava Boga. Enim se Bog po lastni zamisli razodeva neposredno, drugim pa po drugih ljudeh in dogodkih. Obojim je skupno to, da imajo istega Stvarnika, ki je v vest vsakega človeka vcepil svojo postavo. Zato še en veliki teolog bl. Janez Henrik Newman imenuje vest “prvotni Kristusov namestnik”.
Preberite še:
Grehi, ki ne potrebujejo spovedi?
Četudi se neverujoči oz. drugače verujoči tega ne zavedajo, so poklicani, da sledijo temu glasu, ki je odmev Božjega glasu. Tako ne udejanjajo le dejstva, da je človek v svojem jedru usmerjen k dobremu in se zaveda dolžnosti, da dela dobro, ampak vedno bolj vstopajo v osebni odnos z Dobrim, ki je Bog. Pri tem procesu si morda prav ti, Jure, poklican, da pomagaš svojemu sošolcu iskati smisel njegovega plemenitega življenja.
Preberite še:
Najlepše misli matere Terezije in pet njenih “skrivnosti”
Res je, da papež Frančišek pravi, da je Jezus umrl in vstal od mrtvih tudi za ateiste in da bomo sojeni na podlagi tega, kar smo storili v skladu s svojim védenjem. To pa ne zmanjšuje izziva, pred katerega smo kristjani dnevno postavljeni: da pokažemo ateistom in ljudem drugih prepričanj, da tudi oni v resnici hrepenijo po Božji ljubezni.
Bog pa ni sodnik, ki bi preprosto nagrajeval tiste, za katere meni, da so dobri. In nebesa niso dosežek, pri katerem Bog človeka opazuje, ali mu ga bo uspelo doseči po lastnih močeh ali ne. Gospod je Usmiljenje, ki si želi, da bi ga vsak prepoznal za svojega nebeškega Očeta, človek pa sebe s tem za neskončno ljubljenega Božjega otroka. Lahko k temu spoznanju pri tistih, ki te obdajajo, pripomoreš tudi ti?
Preberite še:
Na turnih smučeh in v hribih, nato pa v šoli kot ravnateljica
Preberite še:
Bitka na slovenskih tleh, ki je spremenila zgodovino Evrope
Preberite še:
Ženska, ki je krojila zgodovino in odkrila Golgoto
