separateurCreated with Sketch.

Samostan na kolesih: vlak, ki skrbi za dušo in vodi v večnost

DAMIANO,FRIAR
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Maria Paola Daud - objavljeno 30/09/18
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

Skupnost prenovljenih frančiškanskih bratov živi v petih vagonih iz štiridesetih let preteklega stoletjaV četrti Scampia v Neaplju se od leta 1976 skupnost frančiškanov preživlja s tem, kar drugi zavržejo: z neprodanim sadjem in zelenjavo, živili, ki se jim izteka rok uporabe, in celo z vlakom državnih železnic. Tako je: pet lepih vagonov iz štiridesetih let preteklega stoletja so spremenili v samostan, znan kot Postaja duše.


VAL NOTRE DAME ABBEY
Preberite še:
Neverjetne fotografije: Ne, to niso toplice, ampak samostan

Osem bratov

Vagoni služijo kot kapele, samostanske celice, spovednica, delavnica in sprejemnica za obiskovalce. Zraven sta tudi dvorišče in majhen vrt.

Osem ” prenovljenih malih bratov” živi v tem samostanu v popolni revščini in molitvi ter nudi pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. V svojem vsakdanjem življenju poskušajo posnemati svojega svetega ustanovitelja Frančiška Asiškega, “s hvaljenjem Gospoda vsega stvarstva”.


MONASTERY OF SAINT ANTHONY
Preberite še:
To so najstarejši krščanski samostani na svetu

Oglejte si nekaj utrinkov iz samostana na kolesih.

This slideshow requires JavaScript.


VIPAVSKI KRIZ
Preberite še:
To je samostan, v katerem je deloval sloviti slovenski pridigar

“Tudi če se ne premikamo, nenehno potujemo”

Predel, v katerem živijo, je v Neaplju eden najnevarnejših in najtežjih, zato se odpravijo na ulice in se poskušajo pridružiti ljudem, jih poslušati in potolažiti v stiskah, ki jih preživljajo.

Pomagajo v župniji, obiskujejo zapore in bolnišnice. Ne uporabljajo ali sprejemajo denarja, samo odeje in hrano, ki jo kuhajo na starem štedilniku na drva. Kar ostane, razdelijo tistim, ki so najbolj pomoči potrebni.

V intervjuju za tednik Famiglia Cristiana je brat Karlo poudaril, da “vlak predstavlja potovanje, pa tudi preprostost in negotovost”.

“S temi vrednotami poskušamo obnoviti duhovnost in nauk sv. Frančiška. Tudi če se ne premikamo, nenehno potujemo, ker ni nič našega, v ničesar ne moremo pognati korenin.”

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Irena Santoro.



Preberite še:
Samostan, ki se je zapisal v slovensko zgodovino


PRIESTS
Preberite še:
Kdaj so se katoliški duhovniki prenehali poročati?



Preberite še:
Si predstavljate ministranta, ki bi duhovniku med mašo prinesel telefon za selfie?

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags:
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija