Kot njihovi prvi vzgojitelji si starši morajo postavljati tovrstna vprašanjaDr. Cristian Conen, strokovnjak za vprašanja spolnosti v družini, v svoji knjigi Ljubezen na tvoji življenjski poti podeli šest vprašanj, ki nam pomagajo prepoznati zdravo spolno vzgojo: kaj, kdo, kako, kdaj in zakaj spolna vzgoja.
Kaj? Spolna vzgoja je vzgoja za ljubezen
Spolnost ni del, ampak je ena od razsežnosti človeške osebe, ki se razlikuje po svoji moškosti in ženskosti. Spolna vzgoja je vzgoja za ljubezen, v kateri pomagamo razvijati moško ali žensko osebo v vsem svojem dostojanstvu in različnosti. Je vzgoja za ljubezen, v kateri se moški in ženska dopolnjujeta za njuno najgloblje dobro: da postaneta ljubeče občestvo v vzajemnem podarjanju.
Povedano drugače, gre za spodbujanje zrelosti in človekove sposobnosti ljubiti, da bi gradili, ohranjali, razvijali in obnavljali trdne ljubezenske odnose tako v zakonu kot tudi v različnih oblikah podarjenosti Bogu prek celibata.
Preberite še:
Zakaj bi se vzdržali spolnosti pred poroko?
Kdo? Prvi in najpomembnejši vzgojitelji so starši
Vzgoja osebe je obrtniško delo in ne industrijska proizvodnja. Ker je vsaka oseba “nekdo”, neka edinstvena osebnost in še ne objavljena stvaritev – čeprav ima naravo, ki je skupna vsem ljudem – človeka ne moremo vzgajati serijsko, ampak ena na ena.
Ker so starši prvi vzgojitelji, so to tudi na področju spolnosti. Nihče bolje ne pozna svojih otrok kot starši in zato oni najlažje izberejo najprimernejši čas in priložnost za to vzgojo. Državne in zasebne šole lahko starše dopolnjujejo, a jih ne morejo nadomestiti.
Preberite še:
7 stvari, ki jih morate vedeti, preden z najstnikom govorite o spolnosti
Kako? Informacija, vzgoja in vodenje oz. pričevanje
Vzgoja za ljubezen vsebuje tri osnovne elemente: informacijo, vzgojo in vodenje oz. pričevanje. Informacija mora ponuditi otroku jasne in razumljive misli v zvezi z resnico o človekovi spolnosti, njenem pomenu, celosti in primernem vključevanju vanjo tako z vidika čutnosti, čustev kot tudi razuma.
Vzgoja je v izoblikovanju objektivnih vrednot v obliki navad, ki olajšajo sobivanje z drugo in za drugo osebo. Vodenje oz. pričevanje je iskreno in vidno prizadevanje staršev, da živijo objektivne vrednote, o katerih govorijo. Pomeni, da z besedami in dejanji svojim otrokom sporočajo, da je kljub vsem omejitvam in težavam odnos vredno gojiti in ga živeti!
Preberite še:
Cerkev in spolnost: Gre res le za skupek prepovedi?
Kdaj? Vedno
Vzgoja za ljubezen se začne že v času nosečnosti, ko otrok lahko preko sluha začuti nežnost svojih staršev in se čuti ljubljenega. Informacija, vzgoja in vodenje se morajo prilagajati naravnemu razvoju otrokove osebnosti, njegovemu spolu, značaju in življenjskim okoliščinam.
Zakaj? Vzgoja za podarjanje samega sebe je zapisana v našo naravo
Človekova spolnost je del narave in naravnih procesov in torej sodi v objektivni red stvari. Kljub temu se nismo več navajeni preprosto, lahkotno in z nekakšno navajenostjo podarjati v vzajemnem odnosu, zato je vzgoja za spolnost potrebna. Vzgoja bo otroku pomagala osebnostno dozoreti in doseči polnost.
Čemu? Zato, da bodo prihodnje generacije srečnejše
Človeška sreča je sorazmerna z zrelostjo, ki jo moški in ženska lahko dosežeta, njuna zrelost pa je neposredno odvisna od tega, kako se znata v ljubezni in podarjanju sebe obvladovati.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
10 stvari v razmislek, kako bi danes Cerkev lahko pritegnila mlade
Preberite še:
Mladi ne potrebujejo pridiganja, potrebujejo le prave odgovore
Preberite še:
Spolna vzgoja otrok naj se začne doma
