Ljudje iz mesta Quimbaya vsako leto svetu ponudijo enkratne prizore: ulice in trge imajo dve noči osvetljene z lampijončki v pozdrav Devici MarijiKar se je leta 1981 začelo s pobožnostjo neke ženske – ta si je kot zaščito za ugašajočo se svečko zamislila lampijonček v barvah Device Marije Brezmadežnega spočetja – se je v treh desetletjih razvilo v veličasten prizor luči, barv, ustvarjalnosti, povezovanja skupnosti in predvsem vere.
Naslednje leto sta se modra in bela barva Device Marije, ki ju je omenjena gospa uporabila za svoj lampijonček, pomnožili s tisoči, in to ne le pred eno hišo, ampak pred stavbami v sedemindvajsetih blokih, kjer je žarelo na tisoče svečk, lučk in mnogobarvnih okraskov, ki so z novimi motivi častili Marijo, Jezusa in nekatere druge božične like.
Preberite še:
Kdo je koga brezmadežno spočel
Zaradi nepredvidenega širjenja te navade je vrtnarsko združenje ob podpori župnikov, župnij in nekaterih trgovcev, prevzelo organizacijo dogodka. Ta je neke vrste natečaj, na katerem nagradijo najboljše lampijončke, lučke in vitraje. Počasi se je razširila slava Quimbaye kot edinega kraja na svetu, kjer vsakega 7. in 8. decembra po svojih ulicah prižgejo lučke v počastitev Device Marije in se spominjajo dogme brezmadežnega spočetja. Hkrati so kraj začeli prepoznavati kot “Zemljo luči iz Kolumbije”.
Življenje tega kraja, ki ima 40.000 prebivalcev, se spremeni sredi avgusta, ko se začnejo priprave na izdelovanje najboljših lampijončkov; te morajo potem razstaviti po ulicah, trgih in po pločnikih pred hišami. Vse mora biti pripravljeno vnaprej in brez napak, kajti namen priprav je predstaviti najboljšo osvetlitev na dan svečk, kot se med ljudmi priljubljeno imenuje 7. december, predvečer praznika brezmadežnega spočetja.
Preberite še:
Fotografija, ki jo je napravil, je pripeljala do spreobrnjenja
Ne gre za to, da se izdela lampijončke ali svetilke na kakršenkoli način in brez kateregakoli kriterija. Kot je za intervju za Aleteio navedla Nini Johana Ospina, predsednica fundacije Sveče in lampijončki, je to “versko in kulturno izražanje, ki temelji na vrednotah, kot so skupinsko delo, družinska povezanost in ustvarjalnost”.
Da bi ohranjali to kulturno izražanje na podlagi omenjenih vrednot, so ustanovili Festival sveč in lampijončkov, ki vsako leto ob istem času povabi tako prebivalce, da ustvarjajo skupni projekt, kot turiste, da uživajo v enkratnih prizorih.
Preberite še:
Ekskluzivno z režiserjem: po Marijini zemlji prihaja film Največji dar
In res, mesto se ustavi, gledalce navduši umetniška genialnost. Javno razsvetljavo ugasnejo, da lahko glavno vlogo prevzamejo svečke, lampijončki in vitraji. Če ne štejemo neokrašenih prižganih svečk, je prižganih in razprostrtih 30.000 lampijončkov po 230 blokih, v katerih je povprečno po 130 lampijončkov.
Lampijončki skozi fotografski objektiv:
Ta pobuda skupnosti in državljanska – ne vladna – pobuda zahtevata dobro organiziranost. Iz omenjene fundacije je za organizacijo odgovornih deset ljudi, ki že mesece prej usmerjajo in usklajujejo vse vidike dogodka z mednarodnim značajem, ki je bil pred nekaj leti proglašen za nematerialno kulturno dediščino pokrajine Quindío, katere del je kraj Quimbaya.
Preberite še:
Kako so trije prepoteni slovenski navijači v Italiji prepevali Veš, o Marija
Značilnost festivala je spodbuda za delo v skupnosti, kar spodbudi prebivalce določenega predela, da se pridružijo, predlagajo organizaciji vrsto dela, ki ga nameravajo razstaviti. “Ljudje se v svojih skupnostih dogovorijo za dizajn, se prijavijo, nato nadaljujejo izdelavo. A prijaviti se morajo kot blok ali mestna četrt skupaj, nikakor ne more biti le ena oseba, ki bi osvetlila ves svoj predel,” razloži Nini Johana Ospina.
Ekonomski vpliv
Vpliv festivala na življenje tega ljudstva kave iz osrednjega dela Kolumbije, predstavljen v številkah, je impresiven. V zadnjih petih letih se je povprečje obiskovalcev gibalo okoli 30.000. Sem so všteti le turisti. V letu 2018 organizatorji pričakujejo približno 40.000 obiskovalcev. Toliko je vseh prebivalcev Quimbaye.
Prisotnost kolumbijskih in tujih obiskovalcev pa tudi krepi lokalno gospodarstvo, predvsem pri proračunu v transportu, hotelirstvu, gostinstvu in trgovini na sploh. Pred nekaj dnevi je hotelirski sektor obvestil, da je bila večina razpoložljivih postelj rezerviranih že nekaj mesecev vnaprej.
Preberite še:
Za čem vse trpi otrok, ki ima težave z debelostjo
Krepi pa se tudi turizem, kajti poleg užitkov ob nočni osvetlitvi turisti lahko občudujejo še impresivno pokrajino kulture kave, ki jo je Unesco leta 2011 priznal kot kulturno dediščino, ter obiščejo Panaco, to je kmetijski tematski park z elementi regionalne narave.
Z dnevom svečk – ta je navada, razširjena po vaseh in mestih, kjer imajo prebivalci v spomin na praznik Brezmadežne v navadi postaviti sveče pred svoje hiše in na javna mesta – se uradno začne obdobje božiča.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska stran Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
Preberite še:
Deček, ki spreminja razpravo o splavu
Preberite še:
Ali je pletenje nova joga?
Preberite še:
Kako v adventu ohraniti tišino in mir
